Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Teden možganov 2016: Spektri nor(maln)osti

Ljubljana, 14. 3. 2016

Atrij ZRC, Novi trg 2

Ponedeljkova plenarna predavanja

16:00–16:30 Otvoritev 13. Tedna možganov
Lea Kristan, psihologinja in vodja organizacijskega odbora Tedna možganov in
Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko - Cikrokrog

16:30–17:15 O “normalnih” možganih: pestrost živčevj­a
dr. Blaž Koritnik
Eni so težji, drugi malo lažji. Lahko so bolj ali manj nagubani. Čisto vsi pa se med seboj razlikujejo. Makroskopske razlike v zgradbi možganov pa so le del pestrosti živčevja - možgani se razlikujejo tudi v genetski zasnovi, vrsti živčnih prenašalcev in receptorjev, povezavah in sinapsah med živčnimi celicami. Ali torej obstajajo “normalni” možgani? Ali ta pestrost, ki je posledica evolucije, širi oziroma presega meje normalnega?

17:30–18:15 Spekter normalnosti skozi prizmo statistike
David Gosar
S pomočjo statistike se na stičišču nara­voslovnih in družbenih znanosti že več k­ot stoletje krešejo mnenja o opredelitvi­ “normalnega” vedenja, čustvovanja in mi­šljenja. Ali se naše sposobnosti res porazdeljujejo po Gaussovi ali dr­ugih statističnih porazdelitvah?­ Ali so ločnice med duševno boleznijo in­ zdravjem jasno določljive ali pa je mor­da bolj smiselno govoriti o spektru norm­alnosti? Ali je normalnost zgolj odsotno­st motnje? K vprašanju normalnosti posameznika statistika pristopa tako, da ga umešča znotraj merodajne skupine. Je to prednost ali pomanjkljivost?

18:15–19:00 Socialna konstrukcija nor(maln)osti
prof. dr. Bojan Dekleva
Normalnost in norost nista dva objektivna ali sama po sebi obstoječa pojava, ampak sta rezultat procesov socialne konstrukcije. Razumevanje normalnosti in norosti kot dveh nasprotnih pojavov ali polov pomenijo zanikanje kompleksnosti človeške izkušnje in omejevanje človeškega nasploh.

Atrij ZRC, Novi trg 2

20:00 Še vedno Alice (Still Alice)
Richard Glatzer, Wash Westmoreland, 2014, 101 min

Alice, uspešno profesorico lingvistike in mater treh otrok pri njenih petdesetih letih diagnosticirajo z Alzheimerjevo boleznijo. Celotna družina se znajde pred veliko stisko, ki na novo postavi vrednote vsakega člana. Protagonistka se mora sprijazniti, da bo počasi izgubila vse, s čimer se je do takrat identificirala in najti smisel v popolnoma drugačnem načinu življenja.

Kako demenca spreminja človekovo zaznavo? Je Alice res še vedno Alice? Po projekciji se nam bo v iskanju odgovorov pridružil psiholog dr. Simon Brezovar.


© SiNAPSA 2003-2012