Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji

Ljubljana, 15. 3. 2012

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

13.00 Eksperiment (Das Experiment)

Tarek (Moritz Bleibtreu) se kot novinar pod krinko udeleži raziskave zaporniške dinamike na kölnski univerzi – psihološkega eksperimenta, v katerem prostovoljci prevzamejo vloge »jetnikov« in »ječarjev«. Sprva nedolžna igra udeležencev se kmalu sprevrže v grozljivo nočno moro vrstniškega pritiska, sadizma in dehumanizacije. Triler, posnet po motivih zloglasnega Stanfordskega zaporniškega eksperimenta iz leta 1971, je mučna psihološko-družbena kritika ter študija iluzornih varovalk človeškega nasilja in še kako resničnih omejitev človekove odgovornosti.

Projekciji sledi predavanje Janeza Bečaja.

Kavarna Mestnega muzeja Ljubljana, Gosposka 15

Motnje komunikacije v klinični sferi: poti do dialoga (I. del)

Motnje komunikacije pri različnih patoloških stanjih

16.00 - 16.30 Nada Žemva: Obrazi afazije

O govoru običajno ne razmišljamo. vemo, da težje govorimo, ko smo v zadregi, ko smo utrujeni. Včasih imamo besedo “na koncu jezika”, pa je nikakor ne domislimo. Tega ne jemljemo kot težavo. Preprosto sprejmemo, da je temu tako. Ko pa se zaradi bolezni pojavijo podobne ali še hujše težave, takrat je naše razmišljanje povsem drugačno. Ne samo tisti, ki ima težave, tudi vsi drugi namenijo več pozornosti govoru. Želja je ena sama. Samo, da bi lahko govoril, da bi se lahko sporazumeval. In ko se srečamo z afazijo stopimo na pot iskanja možnosti in načinov za sporazumevanje - komunikacijo.

16.30 - 17.00 Aleksandra Jeličič: Motnje sporazumevanja pri osebah z avtističnega spektra

Težave na področju sporazumevanja so osrednja in najbolj prepoznavna značilnost oseb z avtizmom. Odražajo se tako na besednem kot nebesednem nivoju sporazumevanja z drugimi. Najbolj izstopajoče so jezikovne motnje, ki obsegajo govor (le-ta je lahko nenavaden v intonaciji, hitrosti ipd.) in vsebino povedanega, kateri največkrat manjka spontanosti in recipročnosti. Nenaravna pa je tudi uporaba govorice telesa, kar povzroči dodatne zaplete pri socialnem sporazumevanju. Najbolj znana teorija, ki pojasnjuje omenjene težave je Teorija uma.

17.00 - 17.30 Borut Škodlar: Sporazumevanje pri shizofreniji – ko je pomena preveč, samoumevnega pa premalo

Sporazumevanje z ljudmi s shizofrenijo vedno predstavlja izziv in pri sogovorniku lahko zbuja začudenje in zmedenost. Zapleti se lahko pojavljajo od izbire besed in besednih zvez do oblikovanja pripovedi v povezano in ustrezno umeščeno celoto ter tudi v neverbalni, čustveni in vedenjski spremljavi sporazumevanja. Veliko je pasti, da proglasimo pripoved pacienta s shizofrenijo kot nesmiselno ali noro ter jo celo nedostojno poimenujemo “miselna solata”. Če pa si vzamemo dovolj časa, se ustavimo ob pomenih in razlagah, ki nam jih ponudi pacient ter mu prisluhnemo, kaj ona ali on dejansko doživlja, lahko razbiramo njegovo sporazumevanje precej drugače. Odpre se nam bogastvo pomenov in novega, ki ga pacient doživlja vsakodnevno, včasih iz minute v minute, in ga lahko povsem preplavlja. Ugotovimo lahko tudi, kako je sporazumevanje težko in včasih celo nemogoče, če primanjkuje naravne samoumevnosti (natürliche Selbstverständlichkeit) oziroma common-sensa. Veliko lahko dobimo, če se malo ustavimo ob vprašanjih, ki nam jih zastavljajo pacienti s shizofrenijo preko svojega sporazumevanja.

17.30 - 18.00 Vprašanja in diskusija

Dogodek po povezoval psiholog Vid V. Vodušek.

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28

18.00 Popotovanje cesarskega pingvina (La marche de l’empereur)

Z oskarjem nagrajeni dokumentarni film spremlja popotovanje kolonije cesarskih pingvinov, ki vsako leto zapustijo obale Antarktike in se odpravijo na epski pohod prek večnega ledu do kraja, kjer znesejo jajca. Pretresljiv prikaz preživetja močnejših ter starševske nežnosti in požrtvovalnosti cesarskega pingvina je hkrati testament predanosti Luca Jacqueta in njegove filmske ekipe, ki je v ledeni antarktični divjini preživela 13 mesecev.

Projekciji sledi predavanje Tineta Valentinčiča.