Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Ali razvoj Parkinsonove bolezni povzroči želodčna bakterija?

Science Daily, 28. 6. 2011

Želodčna bakterija, odgovorna za nastanek peptične razjede, bi glede na izsledke nedavne raziskave, ki so 22. maja bili predstavljeni na 111. srečanju Ameriškega združenja za mikrobiologijo (American Society for Microbiology), lahko prispevala k patogenezi Parkinsonove bolezni.

»Okužba miši srednje starosti s sevom bakterije Helicobacter pylori čez 3-5 mesecev povzroči razvoj znakov, značilnih za Parkinsonovo bolezen,« je povedala Traci Testerman iz Centra za zdravstvene vede Državne univerze v Louisiani (Louisiana State University Health Sciences Center), ki je raziskavo predstavila. »Izsledki kažejo, da bi okužba s H. pylori lahko igrala pomembno vlogo pri razvoju Parkinsonove bolezni pri ljudeh.«

Zdravniki so povezavo med pojavljanjem peptičnih razjed in Parkinsonove bolezni opažali že v 60. letih prejšnjega stoletja, še preden je bilo znano, da razjede lahko povzroča okužba s H. pylori. Kasnejše študije so pokazale, da je prevalenca okužbe z omenjeno bakterijo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo višja kot v kontrolnih skupinah in da je po uspešni eradikaciji pri bolnikih prišlo do rahlega izboljšanja simptomov.

Na tihomorskem otoku Guam, katerega prebivalci pogosteje zbolevajo za Parkinsonovi bolezni podobnim obolenjem, so v semenih rastlin iz razreda sagovcev, ki jih tamkajšnji prebivalce uživajo, odkrili nevrotoksično spojino. Ta spominja na molekulo holesterola z dodano sladkorno skupino in je skoraj identična molekuli, ki jo proizvaja H. pylori.

Raziskovalci so razvili živalski model, da bi podrobneje proučili vlogo bakterije H. pylori in njene modifikacije holesterola pri Parkinsonovi bolezni. S tremi različnimi bakterijskimi sevi so inficirali mlajše in starejše miši ter opazovali njihovo motorično aktivnost in nivo dopamina v možganih. Miši, okužene z enim izmed sevov, so pokazale značilno zmanjšanje obeh opazovanih spremenljivk.

»Spremembe so bile precej očitnejše pri starejših miših, kar kaže, da normalen proces staranja poveča dovzetnost za razvoj parkinsonizma pri miših, kot to opažamo tudi pri ljudeh,« razlaga Testermanova. Skupino z bakterijo neokuženih starejših miši so tudi hranili z ekstrakti H. pylori. Miši iz te skupine so razvile podobne simptome kot tiste okužene z bakterijo, kar kaže, da k razvoju bolezni prispeva spremenjena molekula holesterola ali katera izmed drugih spojin, ki jih vsebuje bakterija.

»Naš živalski model prikazuje neposreden učinek okužbe s H. pylori na razvoj Parkinsonove bolezni. Ker pa do nastopa značilnih znakov ni prišlo po okužbi z vsemi sevi H. pylori, bomo nadaljnje raziskave usmerili v iskanje bakterijskih in/ali imunoloških dejavnikov, ki povečajo dovzetnost za razvoj bolezni,« zaključuje Testermanova.

prevod: Rok Berlot

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012