Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Prijatelji s kognitivno koristjo: socialni odnosi izboljšajo kognitivno funkcioniranje

Science Daily, 29. 10. 2010

Pogovor z drugimi ljudmi na prijateljski način lahko pomaga pri reševanju problemov, poročajo iz Univerze v Michiganu. Vendar pa vsi pogovori nimajo enakega učinka. Tekmovalni ton socialne interakcije namreč ne prinese tovrstnih kognitivnih koristi.

Raziskovalci so ugotavljali, kakšen je vpliv kratkih epizod socialnih interakcij na eno od glavnih komponent mentalne aktivnosti – na izvršilne procese. Le-ti vključujejo delovni spomin, selektivno pozornost in inhibicijo oziroma sposobnost zatreti zunanje in notranje moteče dejavnike, vse to pa je ključno pri reševanju problemov. V eni izmed preteklih raziskav je Ybarra, vodilni avtor projekta, že ugotovil, da socialna interakcija vodi do kratkoročnega izboljšanja izvršilnih funkcij, ki je primerljivo z vplivom, ki jih imajo določene kognitivne igre, kot je na primer reševanje križank. V trenutni študiji pa je avtor s kolegi testiral 192 študentov, da bi ugotovil, kakšen vpliv imajo različni tipi socialnih interakcij.

Rezultati so pokazali da je sodelovanje v kratkih 10-minutnih pogovorih, v katerih je bilo udeležencem zgolj naročeno, naj spoznajo drugo osebo, povečalo uspešnost reševanja skupnih kognitivnih nalog, ki so sledile pogovoru. Kadar pa so bili udeleženci udeleženi v pogovore tekmovalne narave, pa njihova uspešnost pri kognitivnih nalogah ni pokazala nobenega izboljšanja. Avtorji sklepajo, da nekatere socialne interakcije spodbudijo ljudi, da poskusijo »prebrati misli drugih« in prevzeti njihovo perspektivo, kar pa se kaže v izboljšanju uspešnosti pri določenih kognitivnih nalogah. Na to nakazujejo tudi rezultati, kjer tekmovalne interakcije, kjer so se udeleženci poskusili postaviti v čevlje drugih, niso imele nobenega vpliva na uspešnost opravljene naloge.

Izboljšanje določenih kognitivnih funkcij pa je omejeno le na naloge izvršilnih procesov. Rezultati študije so namreč pokazali, da socialna interakcija nima nobenega vpliva pri nalogah hitrosti procesiranja podatkov ali pa pri nalogah splošnega znanja in razgledanosti.

Avtorji zaključujejo, da obstaja povezava med socialno in splošno inteligentnostjo, kar pa se sklada tudi z evolucijsko perspektivo in pa raziskavami, ki kažejo na prekrivanje med socialno-kognitivnimi in izvršilnimi funkcijami.

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012