Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Ko naše oči strežejo našemu želodcu

Science Daily, 4. 3. 2012

Naši čuti nam ne dajejo zgolj golega vpogleda v to, kaj se v svetu dogaja, ampak na njih vpliva tudi dogajanje v naših glavah, v naših mislih. Novejše študije kažejo, da lačni ljudje vidijo s hrano povezane besede jasneje kot ljudje, ki so ga pravkar jedli. V študiji, objavljeni v reviji Združenja psiholoških znanosti (Association for Psychological Science) Psychological Science, raziskovalci poročajo, da se ta vidna sprememba zgodi na najbolj zgodnjih zaznavnih fazah, preden imajo višji deli možganov priložnost spremeniti sporočila, ki prihajajo iz oči.

Psihologi že desetletja vedo, da dogajanje v notranjosti naših misli vpliva na naše čute. Na primer, revnejši otroci zaznavajo kovance večje kot dejansko so, medtem ko lačni ljudje zaznavajo slike hrane jasnejše. Rémi Radel iz Univerze v Nici je želel raziskati ozadje tega procesa – ali se to zgodi takoj, ko možgani sprejmejo signal iz oči, ali malo kasneje, ko se v proces vpletejo višje ravni kognitivnih procesov.

Radel je v svoji raziskavi za sodelovanje prosil 42 študentov z normalnim indeksom telesne mase. Na dan testiranja so udeleženci morali priti v laboratorij ob poldne, pri čemer tri do štiri ure pred tem niso smeli jesti. Potem so študentom povedali, je prišlo do zamude. Eni skupini udeležencev so naročili, naj se vrnejo čez deset minut, medtem ko je druga skupina dobila na voljo uro prostega časa za kosilo. Polovica študentov je bila tako v času testiranja lačna, druga polovica pa je ravnokar obedovala.

Preizkušnja je bila sestavljena iz 80 besed, ki so se ena za drugo prikazovale na računalniškem zaslonu za okoli 1/300 sekunde, kar je ravno meja zavestne zaznave. Pri tem se je četrtina besed nanašala na hrano. Po prikazu vsake besede so vsakega udeleženca vprašali, kako jasna se jim je beseda zdela. Hkrati pa so udeležencem prikazali še dve besedi, pri čemer so izmed teh morali izbrati, katero so pravkar videli. Pri tem je bila ena beseda povezana s hrano, druga pa ne. Vse besede so se na ekranu pojavile za tako kratek čas, da jih udeleženci niso mogli prebrati.

Lačna skupina udeležencev je videla s hrano povezane besede veliko jasneje, hkrati pa je ta skupina s hrano povezane besede tudi bolje identificirala. Ker se je beseda na ekranu prikazala za prekratek čas, da bi jo udeleženci uspeli prebrati, so avtorji zaključili, da je prišlo do razlik v percepciji. »To je nekaj nadvse zanimivega, da lahko ljudje zaznavamo tisto, kar potrebujemo oziroma k čemer težimo, da vemo, da so lahko naši možgani pod vplivom naših motivov in potreb«, pravi Radel, vodja raziskovalne skupine. »Obstaja nek notranji mehanizem znotraj nas, ki izbira informacije v svetu, da nam s tem olajša naše življenje«, še zaključi avtor.

Prevod: Barbara Dolenc

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012