Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Zaljubljeni že v petini sekunde

Science Daily, 6. 11. 2010

Rezultati so še pokazali, da ob zaljubljanju 12 možganskih predelov sodeluje pri izločanju kemičnih snovi, ki povzročajo evforijo: med njimi dopamin, oxytocin, adrenalin in vazopresin.
Občutek ljubezni učinkuje tudi na višje spoznavne procese, kot so mentalne reprezentacije, metafore in telesno podobo.

Obravnavane študije še kažejo, da v stanju zaljubljenosti naraste raven živčnega rastnega dejavnika (ŽRD; angl. nerve growth factor) v krvi. ŽRD je protein, pomemben za rast, vzdrževanje in preživetje živčnih celic. Ravni ŽRD v krvi so pomembno višje pri parih, ki so se nedavno zaljubili.

Vse dosedanje fMRI (funkcijska magnetna resonanca) raziskave ljubezni ugotavljajo, da je pri zaljubljanju vpleten dopaminergičen nagrajevalni sistem v možganih (vključuje receptorje dopamina in oxytocina).
Pričujoča meta-študija pa je pokazala, da so pri različnih tipih ljubezni poleg omenjenega sistema dejavna še različna možganska omrežja. Na primer pri brezpogojni ljubezni je aktivno tudi srednje področje možganov, medtem ko so pri strastni ljubezni dejavna še možganska področja, ki so odgovorna za višje kognitivne funkcije (npr. za telesno podobo).

S tem ko raziskovalci odkrivajo, zakaj in kako se zaljubimo ter katera možganska področja so za to odgovorna, lahko, poleg drugih koristi, v prihodnje pričakujemo učinkovitejše terapije za nesrečno zaljubljene bolnike.

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012