Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Dvojezičnost prinaša koristi!

Science Daily, 11. 11. 2010

Poznavanje več jezikov nam lahko koristi marsikdaj v življenju – ko potujemo, iščemo službo, in podobno. Kako pa dvojezičnost vpliva na način, kako razmišljamo? Raziskovalci iz različnih inštitucij po svetu se v aktualni številki revije Psychological Science in the Public Interest dotikajo zadnjih dognanj s področja dvojezičnosti in načinov, kako lahko poznavanje dveh jezikov spremeni možgansko funkcioniranje in celo vpliva na področja v možganih, ki niso neposredno vpletena v komunikacijo.

Otroci, ki se dveh jezikov učijo od rojstva, dosežejo enake ključne mejnike (na primer svojo prvo besedo) kot otroci, ki govorijo zgolj en jezik, vendar pa prvi lahko uporabljajo različne strategije za obogatitev jezika. Čeprav imajo lahko dvojezični posamezniki slabši besedni zaklad obeh jezikov, prinaša dvojezičnost prednost pri določenih neverbalnih kognitivnih nalogah. Dvojezični posamezniki naj bi namreč bili boljši pri nalogah, ki zahtevajo inhibicijo motečih dražljajev in preklapljanje med dvema ali več različnimi nalogami.

Avtorji navajajo, da kadar dvojezični posamezniki redno govorijo dva različna jezika, uporaba zgolj enega od teh jezikov zahteva uporabo kontrolne mreže, ki omeji interferenco drugega jezika in zagotavlja ponavljajočo dominantnost prvega jezika. Ta prednost pri pozornosti in kognitivni kontroli pri dvojezičnih posameznikih ima tako lahko pomembne dolgoročne koristi. Preliminarni rezultati študij namreč celo nakazujejo, da ima povečana uporaba teh sistemov lahko zaščitno vlogo pred razvojem Alzheimerjeve bolezni.

Opisane razlike med eno- in dvojezičnimi posamezniki pa imajo tudi pomembne klinične implikacije. Testi besednega zaklada, ki jih psihologi pogosto uporabljajo v psiholoških testiranjih, lahko tako nepravilno odražajo jezikovne sposobnosti dvojezičnega posameznika. Avtorji menijo, da so dvojezični posamezniki, ki na teh testih dosežejo podpovprečne rezultate, lahko napačno diagnosticirani kot oškodovani na tem področju, ko ta oškodovanost sploh ni prisotna, lahko pa je po drugi strani njihov rezultat zaznan v mejah normale, ko oškodovanost dejansko je prisotna in zahteva tudi ustrezne intervencije. Kliniki se morajo tako zavedati potencialnih napačnih interpretacij testnih rezultatov dvojezičnih posameznikov, čeprav so z razvojem novejših testov, prilagojenih posebej za populacijo dvojezičnih posameznikov, te napake vedno redkejše.

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012