Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Procesiranje relevantnih in irelevantnih dražljajev se v procesu staranja spreminja

Science Daily, 26. 2. 2011

Starost oškoduje spomin. Vendar na kakšen način in zakaj? Tovrstna vprašanja so za nevrologe in psihologe še vedno uganka. Ena izmed novejših študij se je osredotočila na vprašanje, kako starejši in mlajši posamezniki vkodirajo in prikličejo distraktorje, to je irelevantne informacije. Rezultati so objavljeni v reviji Psychological Science in znanstvenikom omogočajo boljše razumevanje spominskih procesov ter staranja.

»Naše okolje vsebuje toliko informacij, da včasih ne vemo, katere izmed njih so relevantne in katere ne«, pravi Nigel Gopie, eden izmed sodelavcev v omenjeni raziskavi. Večina psiholoških znanstvenikov se je osredotočila na relevantno – na učenje tistega, kar se želimo naučiti. Vendar pa šum v ozadju prav tako vpliva na sam proces in vedenje, še več, le-ta ima drugačen vpliv v različnih starostnih obdobjih.

V študiji je sodelovalo 125 udeležencev, ki so bili razdeljeni v dve skupini s povprečno starostjo 19 in 69 let. Raziskovalci so testirali dve vrsti spomina, in sicer implicitni spomin, ki vpliva na naše vedenje brez da bi se tega zavedali, kot je na primer nakup nekega izdelka, ki smo ga videli v reklamnem oglasu med ogledom filma, in eksplicitni spomin, ki pa ga uporabimo, ko na primer skušamo rekonstruirati nakupovalni seznam, ki smo ga v naglici pozabili doma.

V prvem delu raziskave so udeleženci reševalni barvni test, kjer so pritiskali na gumbe v odziv na barve besed in naključnih črk, ki so jih videli na ekranu. Bistvena je bila barva, medtem ko so bile same besede irelevantne in so morali udeleženci njihov pomen ignorirati. V drugem delu pa so morali udeleženci dopolniti besedne fragmente. Pri enem od pogojev predhodna barvna naloga ni bila omenjena, s čimer so raziskovalci dobili oceno posameznikovega implicitnega spomina, saj so morali udeleženci v prvem delu nalog pomen besed ignorirati. Pri drugem pogoju pa so udeležencem naročili, naj uporabljajo besede iz barvnega testa v prvem delu, da bodo dopolnili besedne fragmente, kar pa je že odraz eksplicitnega spomina.

Starejši posamezniki so pokazali boljši implicitni v primerjavi z eksplicitnim spominom in boljši implicitni spomin v primerjavi z mlajšimi udeleženci. Pri mlajših udeležencih pa je bil vzorec ravno obrnjen – izkazalo se je, da je njihov eksplicitni spomin v primerjavi z implicitnim boljši, prav tako pa je boljši eksplicitni spomin mlajših udeležencev v primerjavi z eksplicitnim spominom starejših. »Mlajši ljudje si verjetno podatke zapomnijo na bolj temeljit, elaborativen način, to je konceptualno, kar spontano ustvari semantične asociacije med besedami in idejami«, pravi Gopie. »Da bi našli besede iz predhodne naloge, so morali iskati – in uporabiti eksplicitni spomin. Starejši ljudje pa vkodirajo podatke bolj zaznavno, na bolj senzoren način. Prav tako starejši posamezniki ne filtrirajo relevantnih od irelevantnih dražljajev in so na koncu vse informacije združene v ne zgolj eni specifični shrambi, ter tako dostopnejše implicitnemu spominu. Ko pa se skušajo eksplicitno spomniti določenega podatka, na primer posameznikovega imena, pa starejši posamezniki zaradi tega pogosto odpovedo«.

Takšno plitvejše procesiranje pa je lahko povezano tudi z upadom mentalnih virov ob staranju. Da bi to raziskali, so raziskovalci »prisilili mlajše posameznike, da so mislili kot starejši« in jim odvzeli nekaj teh mentalnih virov. Med izvajanjem barvne naloge so morali udeleženci tako poslušati številke in glasno povedati drugo od katerih koli zaporednih lihih števil, ki so jih slišali. Medtem, ko je bila njihova pozornost deljena, so mlajši posamezniki nalogo opravili tako, kot njihovi starejši kolegi – bolje pri implicitnem kot pri eksplicitnem spominu.

»Učimo se ves čas, pa če se tega zavedamo ali ne. Vendar pa imamo za procesiranje informacij na voljo omejene kapacitete naših možganov. Ko smo torej raztreseni in je naša pozornost motena, se bodo mlajši posamezniki obnašali tako, kot starejši ljudje«, še zaključuje Gopie.

prevedla: Barbara Dolenc

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012