Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Afazija, kaj je to?

Nada Žemva, 3. 3. 2008

Ali veste, kaj je afazija? Večina ljudi tega ne ve, dokler se z njo ne srečajo. Gre za oslabljeno ali izgubljeno zmožnost govora zaradi možganskih okvar. Beseda afazija izhaja iz grške besede phasis, ki pomeni glas ali govor, predpona a- pa pomeni nasprotje.

Poznano je, da so v možganih posamezna področja, ki s svojim delovanjem bistveno vplivajo na to, da govorimo in da govor tudi razumemo. Usklajeno delovanje je pogoj, da vse dobro poteka. Motnje povzročijo večje ali manjše spremembe. Te so povezane z mestom in tudi z velikostjo okvare v možganih.

Zakaj afazija nastane? Možganska kap je daleč najpogostejši razlog za afazije. Kar tretjina ljudi, ki preživi možgansko kap, lahko pričakuje, da bo imela težave pri govoru. Možganska kap nastopi, ko odmre del možganov zaradi zamašitve ali razpoke v tisti krvni žili, ki ta del prehranjuje s krvjo. Krvna žila se zamaši ali poči, ker je bolezensko spremenjena, ali pa jo zamaši krvni strdek iz bolnega srca ali druge bolne žile. Pri mlajših ljudeh nastanejo možganske krvavitve pogosto zaradi prirojenih žilnih sprememb (anevrizem). Tudi poškodbe glave in možganov pri različnih nesrečah, zlasti prometnih, so pogost vzrok afazij. Prav tako so lahko vzrok za afazijo možganski tumorji. Zgodi se, da je afazija edina težava in edini znak bolezni možganov.

Kako se afazija kaže? Afazija se kaže pri vseh oblikah komunikacije: razumevanju govora, govorjenju, pri branju, pisanju in v splošnem obnašanju pri sporazumevanju z drugimi. Zelo malo ljudi z afazijo je, ki resnično ničesar več ne razume. Gre le za to, da mnoge besede dojemajo megleno in jih ne morejo zanesljivo prepoznati. To bi lahko primerjali s tujim jezikom, ki smo ga znali, a domala pozabili. Tiste besede, ki se v govoru pojavljajo pogosteje, ljudje lažje razumejo. Veliko besed pa enostavno razumejo narobe in veliko težav imajo, ko morajo razumeti slovnične povezave. Večinoma imajo vsi ljudje z afazijo, vsaj takoj po nastanku, manjše ali večje težave pri razumevanju. Ravno pri težko prizadetih pogosto dobimo vtis, da razumejo veliko več, kot v resnici. Ljudje namreč pogosto sklepajo po situaciji, po vzročnih zvezah, kretnjah ali enostavno ugibajo, ne da bi v resnici kaj razumeli.

Če zelo preprosto opišemo, kako se afazija kaže v govoru, lahko rečemo, da so težave z besedami. Teh ni ali pa jih je preveč. Običajno je besed premalo in pogosto jih človek išče z velikim naprezanjem in zelo težko izgovarja. Pogosto neprestano izgovarja posamezen zlog, del besede ali besedo, ki je razumljiva ali pa tudi ni. Lahko pride do vsebinsko napačnih poimenovanj, ki imajo z iskano besedo kaj malo opraviti. Za besedo svinčnik bo uporabil „zgrabilna naprava“ ali „motorna stvar“ za avto. Nekdo drug bo besedam zamenjeval zloge ali glasove in bo namesto televizor izgovori »letevizor«. Besede so lahko povsem spremenjene in nimajo prav nobene zveze z iskano besedo. Tak primer je, ko človek izgovori „hermedevišu“ za drevo ali „davjana“ za očala. Spet drug bo uporabljal samo samostalnike ali druge besedne vrste, ki jih bo zlagal v preproste stavke brez veznikov. Takemu govoru pravimo telegrafski. Mnogi trpijo za motnjami iskanja besed. Ne morejo poimenovati določenega predmeta, čeprav natanko vedo, za kaj pravzaprav gre. Podobno kot takrat, ko imamo »besedo na koncu jezika«. Zdravim ljudem se to pripeti le od časa do časa. Ljudem z afazijo pa se to dogaja neprestano. Resna težava je tudi popolna nemoč ponavljanja besed, ki ti jih drugi govorijo in pričakujejo, da jih boš za njimi ponovil. Kadar je besed preveč, je običajno večina zelo popačenih in spremenjenih. Govor je pri tem lahko povsem tekoč, brez prave vsebine in popolnoma nerazumljiv. Videti je, kot da človek govori v nekem tujem jeziku, ki ga ne razumemo.

Pri afaziji se torej srečujemo z zelo osiromašenim ali spremenjenim govorom, s katerim se skoraj ne moremo ali pa se zelo težko izražamo in sporazumevamo z ljudmi. In če si predstavljamo, da je sporazumevanje z govorom za človeka nekaj običajnega in samoumevnega, potem lahko razumemo, kaj pomeni afazija, ki nenadoma doleti človeka. Spremenjena sta tudi branje in pisanje. Zgodi se, da človeku napisana beseda nič ne pomeni in je ne more prebrati. Včasih pa po tiho prebere posamezne besede in jih celo razume. Večina ljudi piše z desnico in, če ohromi desna roka, je pisanje izgubljeno. Pisanje z levico je v takem primeru naporno, nespretno in pogosto so izgubljene tudi predstave o črkah.

Presenečenja pri afaziji. Med posebnosti, ki jih opazimo, so dobro ohranjene sposobnosti petja, preklinjanje in razumljiv govor v nekaterih situacijah. Zanimiva je možnost, da človek, ki ne govori, lahko zabrunda melodijo ali pa čisto razločno zapoje pravo besedilo s pravo melodijo. Manj prijetno je, ko človek neobičajno in veliko preklinja. Posebno neprijetno je, ko je kletvica edina razumljiva beseda ali če to počne človek, ki pred boleznijo tega ni počel. Zanimiv je tudi pojav primernega in razumljivega govora v posameznih situacijah. Lahko govori posamezne besede, dele stavke ali cele smiselne stavke. Tako govorjenje daje svojcem in okolici upanje, da bo človek z afazijo vsak trenutek pričel povsem dobro govoriti. Prepričani so, da bodo s spodbujanjem to dosegli. Vendar ni tako in človek z afazijo se pogosto svojega dobrega govora sploh ne zaveda. S situacijo, ki mine, izgine tudi sposobnost pripovedovanja v razumljivem govoru.

Kako se govor zdravi? Logoped je strokovnjak, ki se ukvarja z odkrivanjem motenj govora in skrbi za njihovo odpravljanje. Poznamo različne razdelitve afazij, ki je glede na znake lahko različna. Zato logoped najprej ugotovi vrsto afazije. Za vsakega človeka z afazijo naredi načrt, kako okrepiti motene govorne sposobnosti in kako uporabiti ostanke ohranjenih sposobnosti, ki jih prepozna pri človeku z afazijo. Znano je, da se govorno jezikovne sposobnosti po možganski kapi vračajo zelo počasi. Spremembe so povezane z okrevanjem možganov po bolezni, ki afazijo povzročij. Ločimo okrevanje takoj po nastanku sprememb v možganih in popravljanje delovanja možganov skozi daljše obdobje. V tem primeru nastopa nevroplastičnost možganov, kar pomeni zvečanje funkcije zdravega dela možganov.

Zakaj je pomembno, da se zavedamo težav pri govoru? Afazija je povezana z boleznimi in poškodbami možganov, zato ne izbira, kdo jo bo doživel. Z njo se srečujejo ljudje v vseh starostih: mladostniki, očetje, mame, babice in dedki. Za človeka, ki ima težave pri sporazumevanju pogosto pomeni veliko prikrajšanost pri sporočanju vsega, kar bi rad povedal. Prekinejo in zmanjšajo se možnosti izobraževanja. Običajno se prekine tudi zaposlitev. Pomembno se torej spremenijo vse dejavnosti, ki jih človek uresničuje z govorom, razumevanjem govora ter branjem in pisanjem. Afazija pogosto pomeni popolno izključitev človeka iz pogovora, druženja z ljudmi in veliko stisko in osamljenost.

Kaj dobrega lahko naredimo? Če ste prebrali do sem, ste naredili prvi korak. Zdravi ljudje moramo najprej afazijo spoznati. Ko to naredimo, je na vrsti pripravljenost, da se poskusimo s človekom z afazijo tudi sporazumevati. Običajno se zdrav človek, ko sreča človeka z afazijo, v pogovoru obrne na njegovega svojca, spremljevalca in se obnaša, kot da njega ni tam. Tako izključevanje je nezaželjeno, človeka z afazijo je potrebno poskušati vključiti v pogovor. Prvi poskusi bodo gotovo nerodni, toda sčasoma si boste pridobili spretnosti in bo sporazumevanje lažje steklo. Ugotovili boste, da praviloma ljudje z afazijo veliko več vedo, znajo kot lahko pokažejo – ali kot pogosto povedo: „Bi povedali, ali imate koledar?“ Kar pomeni, da si moramo za sporazumevanje s človekom, ki ima afazijo, vzeti čas. Zdravi sogovorniki smo veliko, veliko prehitri za trenutno delovanje njihovih možganov.




Nada Žemva, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo


© SiNAPSA 2003-2012