Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Ojačevalci spomina

Simon Brežan, 12. 3. 2005

Poznate lokacijo hiše vašega bratranca. Veste, kako pripraviti toast. Ali kdaj obleči škornje za dež. In kako izračunati napitnino za dostavljalca pic. Ta seznam pa se še nadaljuje. Zahvaljujoč spominu lahko zlahka krmarite svojo življenjsko barko. Mnogi ljudje pa žal nimajo tovrstne sreče. Alzheimerjeva bolezen (AB), ki prizadane 4 milijone starejših Američanov, uničuje sposobnosti spomina in mišljenja. Posamezniki z AB imajo težave pri priklicu hišnih naslovov, pomembnih dogodkov ali celo imena predsednika države. Priprava obrokov ali upravljanje z denarjem postane težak zalogaj. Sčasoma se težave s spominom in mišljenjem le še stopnjujejo. Izgubljajo sposobnost govora, pri oblačenju in ostalih enostavnih nalogah pa potrebujejo pomoč drugih.

Dolga leta so biološke osnove spomina ostajale zavite v skrivnost, kar je oviralo iskanje načinov zdravljenja za izboljšanje spomina in mentalnih funkcij pri ljudeh z nevrološkimi boleznimi, kot je AB. Zdaj pa je vrsta nedavnih odkritij prinesla pomemben napredek na tem področju. Študije razkrivajo več komponent možganov, ki igrajo pomembno vlogo pri procesih spomina. Še več, obstajajo dokazi, da metode, ki vplivajo na delovanje teh komponent, lahko izboljšajo spomin. Taka odkritja vodijo k:

  • boljšemu razumevanju mehanizmov spomina
  • razvoju ojačevalcev spomina, ki bi lahko pomagali številnim ljudem

V preteklosti so se mnogi znanstveniki osredotočili na vlogo nevrotransmiterja acetilholina (AcH). Posamezniki z AB imajo v možganih manj te signalne molekule, kar nakazuje možnost, da je acetilholin pomemben za normalne spominske in miselne procese. Na osnovi te ideje so raziskovalci razvili zdravila, ki poskušajo ohraniti visok nivo AcH v možganih. Tovrstne terapije prinašajo zmerna izboljšanja spomina pri polovici pacientov z AB, ki jih uporabljajo. Nedavno pa so znanstveniki zastavili nove študije, ki naj bi povečale razumevanje tega, kako v možganih nastaja spomin. Tudi z namenom odkriti še boljše načine, kako spomin izboljšati. ‘Ojačevalci’ spomina iz tovrstnih raziskav tako ne bi vplivali na vzroke nepravilnosti pri boleznih kot je AB, pač pa bi začasno izboljšali simptome le-teh. Serija odkritij osvetljuje možganski sistem, ki za svoje delovanje uporablja nevrotransmiter glutamat. Komponente tega sistema se zdijo odločilne pri nastanku spomina, in če se z njimi ustrezno manipulira, utegnejo izboljšati sposobnost spomina.

Ta sistem vsebuje AMPA in NMDA receptorje, dvoje molekularnih kompleksov, ki se odzivajo na glutamat in aktivirajo omenjeni sistem. Raziskovalci so tako odkrili, da neka snov, ki spodbuja delovanje AMPA receptorjev, okrepi spomin pri podganah. Trenutno se snov testira pri pacientih z AB in pri tistih z blago kognitivno okvaro, kjer so problemi s spominom manjši, lahko pa je ta motnja predstopnja v nastanku AB. Odkrili so tudi, da s pomočjo genetske tehnike, katere tarča je del NMDA receptorja, lahko stimulirajo funkcijo tega receptorja in posledično okrepijo delovanje spomina in izboljšajo učenje pri miših. Začeli so že lov za učinkovinami, ki bi lahko posnemale učinke tovrstnih genetskih manipulacij. Toda vsa zgodba je bolj kompleksna, kot se zdi. Neko nedavno odobreno zdravilo za AB, ki sicer lahko upočasni upad spomina, obenem deloma zavira nekatere funkcije NMDA receptorjev. Pri AB namreč včasih pretirano delovanje NMDA receptorjev povzroča probleme, kar zahteva uravnoteženje sistema, šele potem lahko spomin pravilno deluje.

Naslednja tarča, ki vzbuja pozornost, je GABA B receptor. Delovanje te molekule verjetno zavira spominske procese. Raziskovalci so odkrili, da učinkovine, ki selektivno zavirajo funkcijo tega receptorja, izboljšajo uspešnost miši, podgan in opicah na testih učenja in spomina. Trenutni rezultati kažejo, da ta učinkovina izboljšuje spomin tudi pri ljudeh z blago kognitivno okvaro. Kmalu jo bodo verjetno preizkusili še pri pacientih z AB. Intenzivno pa raziskujejo še mnogo ostalih tarčnih sistemov v možganih. Take strategije bi lahko služile izboljšanju spomina tudi pri zdravih posameznikih. Neka študija je tako ugotovila, da učinkovina, ki deluje na AMPA receptor, izboljšuje nekatere spominske funkcije pri študentih.

A raziskovalci dodajajo, da je za zdrave in mlade posameznike že zdaj na razpolago varen in učinkovit ‘ojačevalec’ spomina- učenje in študij!

Po spletni strani Brain Briefings z dovoljenjem avtorja povzel Simon Brežan.


© SiNAPSA 2003-2012