Zadnje čase je v javnosti veliko razprave in odprtih vprašanj glede poskusov na živalih. Zato je glavni namen tega prispevka na kratko orisati področje poskusov na živalih skozi zgodovino in nanizati nekaj dejstev, o katerih se morda (pre)malo piše ali govori.

Kratek zgodovinski pregled uporabe živali v raziskavah

Čeprav segajo prvi zapisi o uporabi živali v raziskovalne namene v čas antike, so se sistematične raziskave na živalih začele v 16. stoletju, sprva usmerjene v ugotavljanje anatomskih značilnosti organizma, nato v fiziološke procese (v 17. in 18.stoletju), v 19. in 20.st. pa je sledila t.i. zlata doba medicine. Na živalih so raziskovali osnovne procese v organizmu, odkrivali vzroke za bolezenska stanja, določali patogenost mikroorganizmov pri ljudeh (patogenost mikroorganizma se je določila z uspešno okužbo zdravih dovzetnih živali), začeli so s proizvodnjo vakcin in zdravil za ljudi, njihova učinkovitost in varnost pa je bila testirana na živalih. Po zaslugi poskusov na živalih je prišlo do razvoja številnih ved kot so mikrobiologija, farmakologija, toksikologija ter farmacevtska industrija.

Na eni strani je množična uporaba živali v raziskovalne namene omogočila napredek v medicini in uspešno zdravljenje številnih bolezni ter sočasno dajala upanje za odkritje nepoznanih mehanizmov številnih bolezni, ki so pestila ljudi. Na drugi strani pa je pripomogla k spoznanju, da smo si ljudje in živali v fiziološkem smislu in smislu občutenja bolečine in neugodnih situacij vendarle podobni. Slednje pa je privedlo do moralne dileme v družbi. Zastavljalo se je vprašanje ali ni morda etično in moralno sporno uporabljati živali v raziskavah in jih za dosego napredka v znanosti ali medicini izpostavljati trpljenju. Ali je družbeno odgovorno prepustiti usodo živali v raziskavah vsakokratni presoji raziskovalca?

Zgodovinski viri navajajo, da so se prvi protesti za ukinitev poskusov na živalih odvijali v Franciji že sredi 18. stoletja za časa delovanja znamenitega fiziologa Claude Bernard-a. Claude Bernard je zaslužen za številna odkritja fizioloških procesov v organizmu (npr. opisal pomen pankreasa pri procesu prebave, v jetrih odkril glikogen in opisal njegovo funkcijo, pri temperaturnih spremembah opazoval vazodilatacijo in vazokonstrikcijo, opisal prenos kisika preko eritrocitov iz pljuč v tkiva), zaradi česar so ga nekateri poimenovali kot enega najpomembnejših mož v znanosti. Kljub vsem odkritjem pa Claude Bernard ni bil deležen podpore v javnosti. Bil je odločen zagovornik eksperimentalnega dela in raziskav na živalih brez kakršnihkoli etičnih dilem. Zaradi slednjega je izzval močna nasprotovanja javnosti in celo nekaterih raziskovalcev¹.

Odnos raziskovalcev do živali v raziskavah

S povečano uporabo živali v poskusih se je močno povečala tudi skrb za živali pri številnih raziskovalcih. Malo je javnosti znano dejstvo, da so raziskovalci že v 19. stoletju zapisali osnovna pravila pri delu z živalmi v raziskovalne namene².

William Russell in Rex Burch sta v letu 1959 objavila knjigo z naslovom The principles of human experimental technique, v kateri sta zasnovala načela, ki jih danes poznamo pod izrazom 3R koncept in so danes, nekaj desetletij kasneje, postala sestavni del predpisov s področja raziskav na živalih. 3R koncept pomeni zamenjati (angl. replacement) uporabo živali v raziskavah z drugo sprejemljivo metodo brez uporabe živali, zmanjšati (angl. reduction) število živali v raziskavah na najmanjše možno ter izboljšati (angl. refinement) oskrbo, nastanitev in izvedbo postopkov, da so živali v raziskavah izpostavljene najmanjšemu možnemu potencialnemu trpljenju³.

V mnogih državah so bila ustanovljena znanstvena združenja o laboratorijskih živalih, ki so pripravila svoja lastna navodila in smernice za etično ravnanje z živalmi v poskusih. V Sloveniji je bilo ustanovljeno Slovensko društvo za laboratorijske živali4 v letu 2001, ki je začelo z aktivnim delovanjem v letu 2010, ko se je aktivno vključilo k pripravi predpisov ter organiziralo kongres in delavnice z namenom strokovne pomoči in izobraževanja ljudi na tem področju kot tudi spregovoriti javnosti o tej tematiki.

Zakonodaja o uporabi živali v raziskavah

Čeprav so bile postavljene jasne strokovne in etične smernice za ravnanje z živalmi v poskusih že sredi prejšnjega stoletja, se je to področje v razvitih državah začelo zakonsko urejati v drugi polovici prejšnjega stoletja (ZDA v letu 1966; Nizozemska v letu 1977; države EGS v letu 1986; izjema je Velika Britanija, ki je sprejela predpis v letu 1876⁵.

Predpisi, ki urejajo področje poskusnih živali v Sloveniji, temeljijo na evropski zakonodaji⁶. Kljub temu je naša zakonodaja glede omejitev poskusov na živalih danes strožja od evropske. V slovenski zakonodaji je več prepovedi uporabe živali v poskusih kot v kateri drugi državi. Lani se je v slovenski javnosti veliko govorilo, da so v evropskem prostoru v letu 2013 končno uspeli prepovedati uporabo živali za preizkušanje kozmetičnih izdelkov⁷. Toda uporaba živali za preizkušanje kozmetičnih izdelkov je v Sloveniji prepovedana že od leta 1999 (glej Zakon o zaščiti živali).

Med vsemi kategorijami živali, ki so predmet pravne zaščite v državah EU, je področje poskusnih živali pravno najbolj natančno in striktno urejeno področje. Predpisani so številni pogoji glede prostorov, opreme, pogojev v okolju, izobrazbe in usposabljanja osebja, postopki za pridobitev dovoljenja, zagotovljena sledljivost vsake živali, zabeležen vsak poseg na živali. Pridobitev dovoljenja je mogoča le, če ciljev raziskave ni mogoče doseči brez uporabe živali. Pred izdajo dovoljenja, se načrtovana raziskava ocenjuje na več ravneh in sicer znotraj organizacije poda mnenje strokovnjak za dobrobit živali lahko tudi Komisija za dobrobit živali, nato na državni ravni še Etična komisija za poskuse na živalih ter pristojni upravni organ (UVHVVR).

Število v poskusih uporabljenih živali v državah EU in alternative živalskim poskusom

Danes potekajo raziskave na živalih na vseh koncih sveta. Podatki o uporabi živali v raziskavah pa se zbirajo le državah, v katerih je to področje pravno urejeno. Najbolj urejeno zbiranje podatkov o številu v raziskavah uporabljenih živali je v državah EU, ki ga predstavljamo v Tabeli 1^{8 9}.

Iz razpredelnice je moč razbrati, da se število v raziskavah uporabljenih živali v državah EU od leta 1991 do 2011 skoraj ni spremenilo, kljub strogi zakonodaji, ki v primeru obstoja alternative živalskim poskusom prepoveduje uporabo živali v raziskavah. Zelo optimistični glede razvoja alternativ živalskim poskusom so bili že pri sprejemanju Direktive 86/609/EGS leta 1986¹⁰, v kateri so postavili pravno podlago za spodbujanje razvoja alternativnih metod. V ta namen je bil leta 1991 ustanovljen Evropski center za validacijo alternativni metod (ECVAM)¹¹. Izkazalo se je, da je razvoj in validacija alternativnih metod zahtevnejši in dolgotrajnejši proces kot so sprva načrtovali. Kljub temu, da je ECVAM ustanovljen za validacijo metod za področje testiranja varnosti in učinkovitosti kemikalij, bioloških učinkovin in vakcin, je danes za testiranje varnosti in učinkovitosti kemikalij, zdravil in vakcin razvitih in validiranih le nekaj alternativnih metod (te so prosto dostopne javnosti na njihovi spletni strani)¹². Ob dejstvu, da je največje število živali v EU uporabljeno v temeljnih raziskavah in raziskavah za razvoj učinkovin za humano in veterinarsko medicino⁸ pa sočasno to pomeni, da je ogromno področij, kjer alternative raziskavam na živih bitjih danes še vedno ni. Kljub temu se v današnjem času veliko upov polaga na računalniško-matematično modeliranje, vendar je uporaba matematičnega modeliranja kot alternativa živalskim poskusom v temeljnih raziskavah zaenkrat bolj želja kot realnost¹³. Počasen razvoj alternativ živalskim poskusom je vplival tudi na sprejetje predpisov s področja uporabe živali v raziskovalne namene v EU¹⁴. V letu 2010 so evropskem parlamentu sprejeli Direktivo 2010/63/EU, ki podrobneje ureja skrb za počutje živali v raziskavah, določa številne postopke etičnega presojanja uporabe živali v raziskavah ter nalaga številne dolžnosti in obveznosti pri delu s poskusnimi živalmi. Javnosti omogoča dostop oziroma seznanitev s področji raziskav na živalih kot tudi jakosti trpljenja živali v posamezni raziskavi⁷. Kljub vsemu naštetemu, je sprejet predpis doživel precej kritike in nasprotovanja s strani dela javnosti, ki je proti poskusom na živalih nastopil v obliki gibanja »STOP VIVISECTION« ¹⁵.

Ob vsem navedenem bi ob koncu dodali, da je delo s poskusnimi živalmi izredno zahtevno, odgovorno in občutljivo tako z znanstvenega, strokovnega, pravnega kot tudi etičnega stališča. Živali so namreč živa bitja, ki tako kot človek, občutijo stisko ali bolečino. Zato je prav, da se v današnji družbi posveča pozornost in skrb živalim na vseh področjih. Ter se znova in znova presoja etično in moralno plat tega področja. Prav tako pa se na drugi strani intenzivno in predano išče rešitve in alternative živalskim poskusom.