Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Akutna možganska kap je skupek nenadno nastalih nevroloških simptomov in znakov žilnega izvora, ki danes predstavlja najpogostejši vzrok v odrasli življenski dobi. Preprečevanje invalidnosti oz. zdravljenje akutne ishemične možganske kapi poteka s trombolizo, bodisi intravensko z razstapljanjem krvnega strdka z rekombinantnim tkivnim aktivatorjem plazminogena (rtPA) ali z mehanično revaskularizacijo zaprte žile, oziroma s kombiniranim zdravljenjem.
Pri manj pogostih, hemoragičnih možganskih kapeh, kot je na primer subarahnoidna krvavitev zaradi razpoka možganske anevrizme, obstaja več tehnik znotrajarterijskega zdravljenja. Anevrizmo lahko emboliziramo z mikrospiralami iz različnih materialov, ali vstavimo preusmerjevalec pretoka krvi, ki je podoben žilni opornici, le da je tkan bolj gosto. Z endovaskularnim načinom lahko zdravimo tudi arteriovenske malformacije in fistule, ki jih emboliziramo s posebnim lepilom – oniksom. Med možganskožilnimi boleznimi je znotrajmožganska krvavitev vzrok za največjo smrtnost in povzroča hudo oviranost. 1 Bolniki potrebujejo hitro diagnostiko za odkritje vzroka krvavitve in intenzivno zdravljenje vse od začetka bolezni. Zdravljenje je kombinirano – z zdravili in kirurško. O novostih pri možganski kapi in njenem zdravljenju poteka v Sloveniji vsako leto simpozij Akutna možganska kap, letos že sedmi.
Akutna možganska kap je velikokrat nepričakovan dogodek v življenju posameznika, ki poleg telesne oviranosti pusti tudi duševne posledice. Možganska kap je eden glavnih in najpogostejših vzrokov za razvoj demence ter pogost vzrok epilepsije in depresije pri odraslih 2. Oboje, tako telesna kot duševna oviranost, povzroča zmanjšano vključevanje takega bolnika v svoje socialno okolje. Zmanjšana produktivnost in stroški nege pa so breme tako za svojce kot za širšo družbo, saj sodi možganska kap med bolezni, ki povzročajo največje finančne stroške.
Večina možganskih kapi, približno 85 %, je ishemičnih in nastanejo zaradi zapore arterije, bodisi tromboze na mestu nastanka strdka ali trombembolije, kjer strdek prileti bodisi iz srca bodisi iz druge arterije. Cilj zdravljenja akutne ishemične možganske kapi je čimprejšnja tromboliza oz razgradnja strdka. V zadnjem času je bilo o akutni možganski kapi narejeno veliko študij, temeljna pa je raziskava ECASS 3, na osnovi katere so najnovejše evropske smernice zdravljenja akutne možganske kapi podaljšale čas intravenske trombolize iz 3 na 4,5 ur 3. To je čas, ki ga ima bolnik od prepoznave simptomov do postopka trombolize za razgradnjo krvnega strdka, ki zapira arterijo in vnovične vzpostavitve krvnega pretoka še preden nastane večja poškodba možganskega tkiva. V tem časovnem oknu koristi pretehtajo tveganja možganske krvavitve4. Evropske smernice pred začetkom trombolize narekujejo tlak pod 185/110 mmHg. Odsvetujejo antitrombotično terapijo (Aspirin, klopidogrel,…) v prvih 24 urah po dogodku. Priporočajo trombolizo tudi pri izbranih bolnikih starih pod 18 in nad 80 leti. Dovoljujejo trombolizo akutne možganske kapi pri bolnikih z epileptičnim napadom, če je epilepsija posledica akutne ishemije možganov. 5
Pri zamašitvi večjih arterij in ob neuspešni intravenski trombolizi, lahko uporabimo mehanična odstranitev krvnega strdka, kjer se s pomočjo različnih pripomočkov (aspiracijskih katetrov, ščetkam podobnih pripomočkov in začasne žilne opornice) žilo mehanično odpremo. Pri uporabi začasne žilne opornice se le-to razpre prek zaprtega dela arterije in se jo nato razprto odstrani iz možganske arterije skupaj s strdkom, ki ostane ujet v njeni mreži. Kadar do zapore možganske arterije pride zaradi njene predhodne zožitve, lahko zožitev premostimo s trajno žilno opornico. 6 Pri mehanični trombolizi se opravi znotrajarterijski pristop skozi skupno femoralno arterijo v dimlju. Časovno okno za mehanično trombolizo akutne zapore arterij je 6 do 8 ur, odvisno od arterijskega povirja. Po priporočilih evropskih smernic se na primer mehanična razrešitev akutne zapore srednje možganske arterije svetuje znotraj 6 ur od pojava prvih simptomov in znakov akutne možganske kapi.
Pri akutni hemoragični možganski kapi do krvavitve v možgansko tkivo najpogosteje pride iz anevrizem in možgansko žilnih malformacij ter fistul. Možganske anevrizme se še vedno najpogosteje iz obtoka izključi z znotrajarterijsko vstavitvijo platinastih mikrospiral v anevrizmo. Preko vratu anevrizem s širokim vratom in pri velikih anevrizmah se postavi gosto tkano žilno opornico, ki jo imenujemo preusmerjevalec ali modulatorj krvnega pretoka. Znotrajarterijsko tehniko zapiranja anevrizme opriporočamo pri razpočenih, kot tudi nerazpočenih (hladnih) anevrizmah 7. Je komplementarna mikronevrokirurški metodi, pri nekaterih primerih pa ima prednost. Arteriovenske malformacije ter fistule se znotrajarterijsko zdravi z embolizacijo (embolizacijsko sredstvo oniks). S temi postopki se zmanjša možnost krvavitve. Pristop v žilo je prav tako skozi skupno femoralno arterijo. Znotrajmožganska krvavitev je spontana nepoškodbena krvavitev v parenhimu možganov. Utrpi jo približno petina bolnikov z možgansko kapjo. Med možganskožilnimi boleznimi je znotrajmožganska krvavitev vzrok za največjo smrtnost in povzroča hudo oviranost. Bolniki potrebujejo hitro diagnostiko za odkritje vzroka krvavitve in intenzivno zdravljenje vse od začetka bolezni. S pravočasnim agresivnim zdravljenjem, ki obsega zdravila in kirurško oskrbo, lahko prognozo bolezni pri večini bolnikov z znotrajmožgansko krvavitvijo izboljšamo. Poslabšanje bolnikovega stanja je v prvih dneh zelo pogosto, zato je potrebno hitro ukrepanje za odstranitev in nadzor dejavnikov, ki poslabšujejo bolezen. V enotah intenzivne medicine zdravimo bolnike, ki potrebujejo ventilacijsko in cirkulacijsko podporo, umetno predihavanje, zdravljenje možganskega edema in nevrokirurške posege. V njih izvajamo tudi ukrepe za zniževanje povišanega znotrajlobanjskega tlaka.
O novostih pri možganski kapi in njenem zdravljenju poteka v Sloveniji vsako leto brezplačni simpozij Akutna možganska kap, letos že sedmi. Organizatorja sta Sekcija za možganskožilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni s strokovnjaki iz Slovenije in sveta, ki se usmerjeno ukvarjajo z možgansko-žilnimi boleznimi. Letos bo simpozij potekal 30. in 31. marca 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vsako leto se ga udeleži med 300 in 400 udeležencev. Simpozij podaja novosti, kot so npr. telemedicina (tehnično podprta video-komunikacija med centralno in regionalnimi bolnišnicami, na podlagi katere bi lahko povečali uporabo intravenske trombolize znotraj časovnega okna 8). Osnova so evropske smernice za žilne bolezni. Ta način poudarja multidisciplinarno sodelovanje in vključevanje strokovnjaka – vaskularnega nevrologa, ki je konzultant zdravniku v urgentni službi 24-ur dnevno v regionalni bolnišnici v Sloveniji. Simpozij je namenjen m družinske in splošne medicine, nevrologom, internistom, radiologom, fiziatrom, intenzivistom, , osebju in vsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje s področja obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo. Poskuša razširiti znanje o akutni možganski kapi in pomen pravočasne intravenske trombolize ter ozaveščati strokovno javnost o najnovejših možnostih diagnostike in zdravljenja bolnikov z različno vrsto možganskih kapi. Letošnje srečanje bo namenjeno predvsem novemu protikoagulacijskemu zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo. Poudarek bo tudi na kliničnih primerih, katerim bo namenjen en cel dan.
Za preprečevanje telesne in kognitivne oviranosti zaradi akutne ishemične možganske kapi je pomembno časovno okno znotraj 4,5 ur od začetka simptomov in znakov akutne možganske kapi do intravenskega raztapljanja strdkov s rtPA. Akutna možganska kap je lahko ozdravljiv, reverzibilen dogodek, če jo zdravimo s trombolizo, saj se je izkazala za učinkovito in varno metodo 2 Zelo pomembna je predvsem hitra prepoznava simptomov. Zato ima velik pomen tudi vsakoletni simpozij Akutna možganska kap, ki med širšo strokovno javnostjo in s tem tudi širšo populacijo ljudi širi pomembna dejstva in novosti o možganski kapi.
Flaherty ML, Haverbusch M, Sekar P, e tal. Long term mortality after intracerebral hemorrhage. Neurology 2006; 66: 1182-6 ↩
O´Brien JT, Erkinjuntti T, e tal. Vascular cognitive impairment. Lancet Neurol 2003; 2:89-98. ↩
Hacke W, Donnan G, Fieschi C, e tal. Association of outcome with early stroke treatment: pooled analysis of ATLANTIS, ECASS, and NINDS rt-PA stroke trials. Lancet 2004; 363: 768-74. ↩
http://www.eso-stroke.org/pdf/ESO_Extended_Thrombolysis_KSU.pdf ↩
The European Stroke Organisation (ESO) Executive Committee and the ESO Writing Committee. Guidelines for Menagement of Ishaemic Stroke and Transient Ischaemic Attack 2008. Cerebrovasc Dis 2008; 25: 457-507. ↩
Jeromel M, Miloševič Z. Strategija znotrajarterijskega zdravljenja možgansko žilnih bolezni. In: Žvan B, eds. Akutna možganska kap VI. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2011; 147-153. ↩
Meyers PM, Schumacher HC,e tal. Indications for the performance of intracranial endovascular neurointerventional procedures: a scientific statement from the American Heart Association Council on Cardiovascular Radiology and Intervention, Stroke Council, Council on Peripheral Vascular Disease, and Interdisciplinary Council on Quality of Care and Outcomes Research. Circulation, 2009; 119: 2235-49. ↩
Žvan B. Kako izboljšati mrežo za obravnavo bolnikov z akutno možgansko kapjo v Sloveniji?. In: Žvan B, eds. Akutna možganska kap VI. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2011; 19-27. ↩
Nina Vujasinovič, dr. med.,
doc.dr. Bojana Žvan, dr. med., prim.,višja svetnica
Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno terapijo,
Nevrološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana