Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Premik ure iz zimskega na poletni čas: podarjen ali ukraden čas?
Pilotna študija
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Svetloba je za človeka življenjskega pomena, saj pomembno vpliva na potek uravnavanja budnosti in spanja. Za to skrbi cirkadiani ritem s suprakiazmatičnim jedrom na čelu, katerega delovanje je odvisno od svetlobe 1. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja se je v času energetske krize porodila ideja o spremembi časa za eno uro naprej, ki naj bi omogočila, da bi ljudje pridobili več svetlobe v urah, ko je večina ljudi aktivna, ter s tem prihranili električno energijo. To se je ohranilo vse do današnjega dne in je znano kot premik ure na poletni čas (ang. Daytime Saving Time - DST) 2.
Od uvedbe premika ure je minilo že nekaj desetletij, v tem času pa se je način našega življenja, ki je tesno prepleten z uporabo električne energije, spremenil. Pojavlja se vse več dvomov o dejanskem prihranku energije zaradi premika ure 3, zato se je smiselno vprašati, ali je povod za premik ure v današnjem času še upravičen.
Ker premik ure posega v spalne navade, je bilo opravljenih nekaj študij v zvezi s to polemiko, vendar so si študije na temo premika ure v večini primerov nasprotujoče. Na eni strani nekatere namigujejo na porast prometnih nesreč s smrtnim izidom po premiku ure 4, spet druge govorijo o zmanjšanju nesreč s smrtnim izidom, ker je več svetlobe v času, ko je promet bolj gost 5. Nekatere študije poročajo o povečanju števila poškodb na delovnem mestu pri premiku ure iz zimskega na poletni čas 6, medtem ko druge med poškodbami na delu ter premikom ure niso našle statistično značilnih povezav 7. Po drugi strani pa obstajajo spalne študije, ki nakazujejo, da se po premiku ure zmanjšata dolžina in globina spanca 8 in da je moteno prilagajanje na svetilnost v poletnem času 9.
Ker na slovenskem območju ni nobenih študij o premiku ure, sem leta 2013 v okviru vajeništva na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Ljubljani sestavila spletno anketo, s katero sem raziskala mnenje Slovencev o premiku ure iz zimskega na poletni čas. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ima premik ure kakšen vpliv na ljudi. Zastavljeni sta bili dve hipotezi: (1) izprašanci, ki so na dan premika ure spali eno uro manj, bodo to občutili naslednji dan; ter (2) izprašanci bodo raje izbrali zimski čas, ker je bolj naraven (sonce je najvišje opoldne).
V spletni anketi, ki je bila objavljena na različnih forumih1 in je trajala od 31. 3. 2013 (na dan premika ure) do 8. 4. 2013, je bilo zbranih 620 oseb (59 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk, starih od 14 do 88 let). Osebe so bile izprašane o dolžini spanja na splošno in na dan premika ure, o vplivu premika ure iz zimskega na poletni čas, o tem, koliko časa so potrebovali, da so se privadili na nov čas in kakšno je njihovo osebno mnenje o premiku ure. Rezultate sem analizirala s statističnim programom SPSS.
Premik ure se zdi nesmiseln 76,3 odstotka anketirancev. Nadaljnji podatki so statistično pomembni (p < 0,001). Obstaja povezanost med mnenjem o smiselnosti premika ure in pa stresom, saj se 30,2 odstotka anketiranih, ki so ob premiku ure občutili stres, le-ta zdi 96,3 odstotka osebam iz te skupine nesmiseln. Nadaljnja korelacija obstaja med stresom in privajanjem na nov čas, kajti 91,4 odstotka oseb, ki občutijo stres, potrebuje vsaj dan ali več, da se privadi na nov čas.
Vpliv premika ure pa zaznajo izprašani tudi pri spalnih navadah, saj je 55,6 odstotka oseb po premiku ure težje zaspalo, ker so na dan premika ure spali vsaj uro manj, 65,8 odstotka teh, ki so na dan premika spali vsaj uro manj, je čez dan občutilo utrujenost (Slika 1) in od takih jih je 33,4 odstotka imelo težave z zbranostjo.
Posledice premika ure je 53,9 odstotka vprašanih čutilo še najmanj dva dni po prestavljenem času (Slika 2).
Večini udeležencev (75,8 %) bolj ustreza poletni čas. Kot razlog za to so navedli več svetlobe potem, ko končajo z delom.
Z rezultati je bila potrjena hipoteza 1, saj je 65,8 odstotka anketirancev, ki so na dan premika ure spali vsaj eno uro manj, občutilo utrujenost in 33,4 odstotka jih je imelo težave z zbranostjo. Tudi drugi rezultati kažejo na posledice premika ure na poletni čas, kajti 53,9 odstotka anketirancev potrebuje vsaj dva dni ali več, da se privadijo na nov čas. Vpliv premika ure pa čuti tudi 55,6 odstotka tistih, ki so po premiku ure težje zaspali, zaradi vsaj ene ure krajšega spanca na dan premika. Iz tega lahko sklepamo, da prestavljanje ure posega v spalne navade in vpliva na našo notranjo uro, zato bi bilo treba opraviti nadaljnje študije in raziskati kakšne posledice ima premik ure na zdravstveni in družbeni ravni.
Hipoteza 2 je bila ovržena, saj 75,8 odstotka izprašancem bolj ustreza letni čas, ker naj bi imeli po delu več od dneva. Ta podatek je zanimiv, saj bi bilo v primeru, da bi imeli le poletni čas, pozimi še manj svetlobe kot običajno. Morda je razlog v tem, da so ljudje pozimi zunaj manj aktivni kot poleti ter jim zato ne bi bilo mar, če bi bilo pozimi več teme.
Mnenje o nesmiselnosti premika ure, ki si ga deli 76,3 odstotka anketirancev, kaže na odpor družbe do prestavljanja ure na poletni oziroma zimski čas. Dejavnik, ki je s tem podatkom tesno povezan je stres, saj ljudje potrebujemo čas, da se privadimo na nov časovni red.
Anketa je bila odprta osem dni, ob čemer je vprašljiva epistemološka veljavnost, saj to dejstvo postavlja pod vprašaj resničnost mnenj (izprašanci so odgovarjali na vprašanja o dnevu po premiku ure tudi več dni za tem in tako je nastopila težava s spominom). Vendar se anketiranci niso zanašali na spomin v tolikšni meri kot na svoje osebno mnenje, ki so si ga ob spreminjanju časa, dvakrat na leto, ustvarili tekom let (najmlajša oseba se, denimo, že 14 let dvakrat letno privaja na prestavljanje ure).
Raziskava je bila izvedena v slovenskem prostoru in ima zato kulturološko in geografsko vrednost. Zanimivo bi bilo izvesti podobno anketo tudi v drugih evropskih in tudi neevropskih državah ter primerjati mnenja. Še bolje bi pa bilo v nadaljnje študije vključiti kvalitativne raziskovalne metode, kot so polisomnografija, test srednjega trajanja budnosti (TSTB), merjenje temperature (za meritve cirkadialnega ritma) ter test za zbranost in spomin. Ker 53,9 odstotkov anketirancev čuti vpliv premika ure tudi po dveh dneh ali več, bi bilo preiskovanca smiselno spremljati vsaj en teden s polisomnografijo, da bi opazovali, ali se je kvaliteta njegovega spanja spremenila in morda čez dan povzročila težave z zbranostjo in utrujenostjo. Poleg tega bi bilo dobro testirati še kognitivne sposobnosti s testi zbranosti in spominjanja, da bi izmerili, če je prišlo do razlik pred in po premiku ure.
Obstajata dvom o tem, da premik iz zimskega na poletni čas zmanjša splošno porabo energije ter velika verjetnost, da zaradi premika ure pride do motenj v cirkadialnem ritmu, kar lahko vodi do nevroloških motenj, ki še niso popolnoma jasne 10. Prav zaradi tega menim, da bi morala biti ta raziskava opravljena na večjem vzorcu, z ustrezno polisomnografsko metodologijo ter testi koncentracije in spomina, da bi raziskali posledice odločitve, ki so jo sprejeli skoraj pred petdesetimi leti in ki jo danes jemljemo kot nekaj samoumevnega. Namen ankete, ki služi kot pilotna študija, je spodbuda ljudi h kritičnemu razmišljanju o upravičenosti premika ure in k razmisleku o raziskovanju tega problema.
Opomba: 1 http://www.avtomobilizem.com/forum/, http://mtb-forum.si/phpbb/, https://slo-tech.com/forum), http://www.cosmopolitan.si/forum/, http://www.diva.si/forum/index.php.
G. Richardson, B. Tate. “Hormonal and pharmacological manipulation of the circadian clock: recent developments and future strategies.” Sleep, vol. 23(3), 77-85, maj 2000. ↩
M.J. Kotchen, L.E. Grant. “Does Daylight Saving Time Save Energy? Evidence from a Natural Experiment in Indiana.” Center for the Study of Energy Markets, november 2008. ↩
M.B.C Aries, G.R. Newsham. “Effect of daylight saving time on lighting energy use: a literature review.” Energy Policy, vol. 36(6), 1858-1866, junij 2008. ↩
J. Varughe, R.P. Allen. “Fatal accidents following changes in daylight savings time: the American experience.” Sleep Med. 2, 31–36, 2001. ↩
S.A. Feguson, D.F. Preusser, A.K. Lund. P.L. Zador, R.G. Ulmer. “Daylight Saving Time and Motor Vehicle Crashes: The Reduction in Pedestrian and Vehicle Occupant Fatalities.” Am J Public Health, 85(1), 92–95, januar 1995. ↩
N. Holland, J. Hinze. “Daylight Savings Time Changes and Construction Accidents.” J. Constr. Eng. Manage., 126(5), 404–406, 2000. ↩
C.M. Barnes, D.T. Wagner. “Changing to daylight saving time cuts into sleep and increases workplace injuries.” Journal of Applied Psychology, vol. 94(5), september 2009. ↩
T.A. Lahti, S. Leppämäki, J. Lönnqvist, T. Partonen. “Transition to daylight saving time reduces sleep duration plus sleep efficiency of the deprived sleep.” Neuroscience Letters, vol. 406(3), 174–177, oktober 2006. ↩
T. Kantermann, M. Juda, M. Merrow, T. Roenneberg. “The Human Circadian Clock’s Seasonal Adjustment Is Disrupted by Daylight Saving Time.” Current Biology 17, 1996–2000, november 2007. ↩
P. Wright, CA. Lowry, MK. LeBourgeois. “Circadian and wakefulness-sleep modulation of cognition in humans.” Front Mol Neurosci., vol. 5(50), 1-12, april 2012. ↩
Tina Kojadin, mag. germ. in absolventka kog. zn.
Prispelo: september 2014
Sprejeto: marec 2015
Objavljeno: november 2015