Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Utrujenost predstavlja eno najpogostejših pritožb bolnikov z multiplo sklerozo, ki so ji pogosto pridružene motnje spanja. Najpomembnejši diagnostični pripomoček predstavljajo vprašalniki, saj je diagnoza večinoma klinična. Velik vpliv na kakovost spanja ima tudi imunomodulatorna terapija, ki jo prejema velik del bolnikov z multiplo sklerozo. Zdravljenje motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo je enako kot pri ostalih bolnikih z motnjami spanja. Ustrezno zdravljenje zmanjša utrujenost, izboljša kognitivno stanje in psihofizične zmogljivosti ter tako prispeva k izboljšani kakovosti življenja bolnikov z multiplo sklerozo.
Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki praviloma prizadene mlade odrasle v starosti od 20 do 40 let. Več kot 80% bolnikov z MS toži za utrujenostjo, od tega jih kar 25% utrujenost opredeljuje kot največje breme bolezni 1. Pogosto so ji pridružene tudi motnje spanja, kar še dodatno otežuje diagnozo. Pomanjkanje spanja vodi v oksidativni stres, ki zaradi toksičnega učinka na oligodendrocite predstavlja tveganje za zagon bolezni 2. V nadaljevanju predstavljamo pristope k obravnavi bolnikov z MS z motnjami spanja ter njihove diferencialno diagnostične možnosti.
Utrujenost predstavlja enega izmed najpogostejših simptomov MS 3. Bolniki trpijo tudi za motnjami spanja, ki lahko nastopijo primarno ali kot pridružena komorbidnost, nekatere celo pogosteje kot v splošni populaciji 4,5,6. Poleg motenj dihanja v spanju so pri bolnikih z MS lahko prisotne tudi parasomnije (motorični dogodki med spanjem) 7. Za razliko od drugih motenj spanja je narkolepsija pri bolnikih z MS redka, v literaturi naj bi bilo opisanih do 20 primerov 8,9, 10. Najpogostejše motnje spanja in njihovo pogostost prikazuje tabela 1.
Motnja spanja | Pogostost |
utrujenost | +++ |
nespečnost | ++ |
prekomerna dnevna zaspanost | ++ |
motnje dihanja v spanju | + |
RLS | ++ |
parasomnije | + |
V diagnostiki se opiramo na značilno klinično sliko in presejalne vprašalnike, pri bolnikih z motnjo dihanja v spanju pride v poštev tudi polisomnografija (PSG). Za izključitev potencialno reverzibilnih vzrokov za motnje spanja se poslužujemo tudi laboratorijskih preiskav. Najpomembnejše diagnostične pristope predstavljamo v nadaljevanju.
V sklopu presejalnega testiranja je na voljo več vprašalnikov, ki jih uporabljamo glede na glavno bolnikovo pritožbo. Lestvica izražene utrujenost (angl. Fatigue Severity Scale, FSS) ocenjuje vpliv utrujenosti na funkcioniranje v vsakodnevnih situacijah, medtem ko Epworthova lestvica zaspanosti (angl. Epworth Sleepiness Scale, ESS) vrednoti subjektiven občutek zaspanosti oz. verjetnost za dremež v različnih situacijah 11,12. Za obravnavo motenj dihanja v spanju je v uporabi vprašalnik STOP-Bang, na voljo pa je tudi vprašalnik Berlin 13,14,15. V diagnostiki nespečnosti se poslužujemo Indeksa stopnje nespečnosti (angl. Insomnia Severity Index, ISI) 16. Ker vprašalnik ne zajema morebitnih sprožilnih dejavnikov, moramo bolnike povprašati po pogostosti in jakosti nočnih bolečin, spastičnosti, nikturiji, depresiji in anksioznosti 17.
V diagnostiki uporabljamo tudi Pitsburško lestvico kakovosti spanja (angl. Pittsburgh Sleep Quality Index, PSQI), pri obravnavi bolnikov, ki tožijo za simptomi sindroma nemirnih nog (angl. restless legs syndrome, RLS), pa pride v poštev tudi Ocenjevalna lestvica mednarodne raziskovalne skupine za RLS (angl. International Restless Legs Syndrome Study Group Rating Scale, IRLS) 18,19. Za diagnozo RLS ima 100% občutljivost in 96,8% specifičnost presejalno vprašanje, ali imajo bolniki ob večernem počitku ali med spanjem v nogah neprijeten občutek nemira, ki izzveni ob aktivnosti 20. Najpogosteje uporabljene vprašalnike in njihove mejne vrednosti prikazuje tabela 2.
Glavna pritožba | Simptomi in/ali znaki | Vprašalnik | Opis | Interpretacija |
utrujenost | izčrpanost, pomanjkanje energije | Lestvica izražene utrujenosti | Devet vprašanj glede vpliva utrujenosti na različne situacije v preteklem tednu. | Povprečje točk ≥ 4 ali seštevek točk ≥ 36 napoveduje utrujenost. |
zaspanost | težave pri ohranjanju budnosti, pomanjkanje pozornosti | Epworthova lestvica zaspanosti | Osem vprašanj o verjetnosti dremeža med različnimi sedečimi situacijami v zadnjem času. | Rezultat ≥ 10 napoveduje prekomerno dnevno zaspanost. |
OSA | smrčanje, prenehanje dihanja med spanjem, hlastanje za zrakom ob prebujanju, prekomerna zaspanost preko dne, utrujenost, kognitivne motnje, nočna prebujanja | STOP-Bang | Osem vprašanj, ki ocenjujejo tveganje za OSA glede na simptome, znake in dejavnike tveganja za OSA. | Rezultat ≥ 3 napoveduje povečano tveganje za OSA. |
nespečnost | oteženo uspavanje, fragmentiran spanec, zgodnja prebujanja, jutranja utrujenost | Indeks stopnje nespečnosti | Sedem vprašanj glede simptomov nespečnosti in z njo povezanega stresa v zadnjih dveh tednih. | Rezultat ≥ 15 napoveduje zmerno klinično nespečnost. | RLS | Nemir ali neprijeten občutek v spodnjih okončinah, ki se poslabša ob počitku in umiri ob aktivnosti ter se praviloma pojavi zvečer. | Presejalno vprašanje za RLS | Vprašanje, ki zajema vse značilnosti RLS. | odgovor da/ne |
Ocenjevalna lestvica mednarodne raziskovalne skupine za RLS | Deset vprašanj, ki ocenjujejo stopnjo in vpliv RLS simptomov v zadnjih tednih. | Rezultat 11–20 napoveduje zmerni RLS. |
Zaradi nekaterih potencialno reverzibilnih vzrokov motenj spanja je potrebno najprej le-te izključiti. Pri bolnikih, ki tožijo zaradi utrujenosti, je smiselno odvzeti hemogram z vnetnimi parametri za izključitev morebitne anemije ali okužbe. Priporočena je tudi kontrola ščitničnih hormonov (T3, T4, TSH), saj sta lahko hipo- ali hipertiroidizem vzrok utrujenosti in/ali motnjam spanja 21. Zaradi povezave RLS s pomanjkanjem železa smernice priporočajo določitev koncentracije železa in feritina 22.
Ameriška akademija za medicino spanja (angl. American Academy for Sleep Medicine) je leta 2017 objavila smernice, v katerih je kot diagnostični standard za obstruktivno oz. centralno motnjo dihanja v spanju opredelila PSG, medtem ko se poligrafija (PG) priporoča le kot presejalna metoda 23,24. PSG je nevrofiziološka metoda, ki pri spečem preiskovancu zajema sočasen zapis elektroencefalograma (EEG), elektrookulograma (EOG) in elektromiograma (EMG). Poleg tega osnovni PSG vključuje tudi elektrokardiogram (EKG), respiratorne kanale za kontinuirano spremljanje dihanja ter elektrodo za merjenje saturacije krvi s kisikom, pridruženo pa mu je lahko tudi neinvazivno merjenje koncentracije ogljikovega dioksida 25. Stopnjo motnje dihanja v spanju določamo z indeksom apneja-hipopneja (AHI), opredeljenim s številom padcev saturacije kisika na uro. Glede na opravljene raziskave na bolnikih z MS se je kot najprimernejše merilo za patološko stopnjo motnje dihanja v spanju izkazal AHI ≥ 15 na uro oz. ≥ 5 na uro ob pridruženih dnevnih simptomih 6,26.
Magnetnoresonančno slikanje (MRI) glave nam lahko razkrije lezije, ki vodijo v spremenjene nevroanatomske poti, ki povzročijo motnje spanja. Najpogostejše lokacije lezij in z njimi povezane motnje spanja prikazuje tabela 3.
Motnja spanja | Najdbe na MRI | Patofiziološko ozadje |
motnje dihanja v spanju | lezije v pontinem tegmentumu in dorzalnem delu podaljšane hrbtenjače | prizadetost respiratornih centrov (dorzalna in ventralna respiratorna jedra) |
RLS | lezije v hrbtenjači, atrofija hrbtenjače prekinitev | descendentnih dopaminergičnih poti |
PLMS | infratentorialne lezije (mali možgani, možganski deblo, hrbtenjača) | izguba supraspinalne inhibicije piramidne proge |
narkolepsija | bilateralne lezije v lateralnem hipotalamusu | izguba hipokretinskih nevronov |
RBD | lezije v dorzalnem delu pontinega tegmentuma | izguba glutaminergičnih nevronov (sublateralno dorzalno jedro, locus coeruleus) |
Lanza in sodelavci so raziskovali vpliv imunomodulatorne terapije (IMT) na spanje. Pri uporabi glatiramer acetata so bolniki poročali o povečanem številu zbujanj in utrujenosti preko dne 27,28. Tudi pri interferonu (IFN) β med neželenimi učinki ugotavljamo utrujenost, slabšo kakovost spanja in nespečnost 29,30. Pri teh bolnikih se svetuje prilagoditev odmerjanja z večerne na jutranjo aplikacijo ali morebitno menjavo IMT 31. Enako tudi med neželenimi učinki kortikosteroidov opisujejo nespečnost in druge motnje spanja, predvsem zmanjšano količino spanja v fazi REM, vendar so Lienert in sodelavci v raziskavi s pomočjo aktigrafije dokazali, da učinkovitost spanja ni odvisna od pulznega zdravljenja s kortikosteroidi 27, 32.
Obratno so z uporabo natalizumaba ugotavljali izboljšanje utrujenosti, zaspanosti preko dne, kognicije in depresije 27,28. Vpliv preostale IMT na spanje zaenkrat ostaja še neraziskan.
Zdravljenje motenj spanja pri bolnikih z MS je enako kot pri ostalih bolnikih z motnjami spanja. Pristopi k zdravljenju so specifični za vsako motnjo spanja posebej in presegajo namen tega članka. Po nekaterih raziskavah naj bi ustrezno zdravljenje motenj spanja prispevalo k zmanjšanju utrujenosti in boljšemu kognitivnemu rezultatu pri bolnikih z MS 33, 34. V primeru, da na MRI glave ugotovimo, da gre za simptomatsko lezijo, je indicirano tudi zdravljenje s kortikosteroidi 28, 35.
Utrujenost predstavlja eno najpogostejših pritožb bolnikov z MS, ki pomembno omejuje njihove vsakodnevne aktivnosti. Pogosto so ji pridružene tudi motnje spanja, ki še vedno ostajajo relativno neprepoznana entiteta. V sklopu diagnostike so ključni presejalni vprašalniki, v poštev pride tudi MRI glave, ki nam lahko pokaže lezijo na značilnih mestih, ki potrebujejo pulzno zdravljenje s kortikosteroidi. Če gre za komorbidnost, je svetovana napotitev k specialistu za motnje spanja, saj ustrezno zdravljenje le-teh bistveno pripomore k izboljšanju utrujenosti, kognitivnega stanja in psihofizične zmogljivosti, s tem pa prispeva tudi k izboljšani kakovosti življenja bolnikov z MS.
Veauthier C, Paul F. Sleep disorders in multiple sclerosis and their relationship to fatigue. Sleep Med. 2014; 15 (1): 5-14. ↩
Sahraian MA, Rezaali S, Hosseiny M, Doosti R, Tajik A, Naser Moghadasi A. Sleep Disorder as a Triggering Factor for Relapse in Multiple Sclerosis. Eur Neurol. 2017; 77 (5-6): 258-61. ↩
Rottoli M, La Gioia S, Frigeni B, Barcella V. Pathophysiology, assessment and management of multiple sclerosis fatigue: an update. Expert Rev Neurother. 2017; 17 (4): 373-9. ↩
Foschi M, Rizzo G, Liguori R, et al. Sleep-related disorders and their relationship with MRI findings in multiple sclerosis. Sleep Med. 2019; 56: 90-7. ↩
Nociti V, Losavio FA, Gnoni V, et al. Sleep and fatigue in multiple sclerosis: A questionnaire-based, cross-sectional, cohort study. J Neurol Sci. 2017; 372: 387-92. ↩
Braley TJ, Chervin RD, Segal BM. Fatigue, tiredness, lack of energy, and sleepiness in multiple sclerosis patients referred for clinical polysomnography. Mult Scler Int. 2012; 2012: 673936. ↩
Bassetti CL, Ferini-Strambi L, Brown S, et al. Neurology and psychiatry: waking up to opportunities of sleep. : State of the art and clinical/research priorities for the next decade. Eur J Neurol. 2015; 22 (10): 1337-54. ↩
Lorenzoni PJ, Werneck LC, Crippa ACS, et al. Is there a relationship between narcolepsy, multiple sclerosis and HLA-DQB1*06:02? Arq Neuropsiquiatr. 2017; 75 (6): 345-8. ↩
Nishino S, Kanbayashi T. Symptomatic narcolepsy, cataplexy and hypersomnia, and their implications in the hypothalamic hypocretin/orexin system. Sleep Med Rev. 2005; 9 (4): 269-310. ↩
Kanbayashi T, Shimohata T, Nakashima I, et al. Symptomatic narcolepsy in patients with neuromyelitis optica and multiple sclerosis: new neurochemical and immunological implications. Arch Neurol. 2009; 66 (12): 1563-6. ↩
Krupp LB, Larocca NG, Muir-Nash J, Steinberg AD. The fatigue severity scale. Application to patients with multiple sclerosis and systemic lupus erythematosus. Arch Neurol. 1989; 46 (10): 1121-3. ↩
Johns MW. A new method for measuring daytime sleepiness: the Epworth sleepiness scale. Sleep. 1991; 14 (6): 540-5. ↩
Nagappa M, Liao P, Wong J, et al. Validation of the STOP-Bang Questionnaire as a Screening Tool for Obstructive Sleep Apnea among Different Populations: A Systematic Review and Meta-Analysis. PLoS One. 2015; 10 (12): e0143697. ↩
Senaratna CV, Perret JL, Matheson MC, et al. Validity of the Berlin questionnaire in detecting obstructive sleep apnea: A systematic review and meta-analysis. Sleep Med Rev. 2017; 36: 116-24. ↩
Chiu HY, Chen PY, Chuang LP, et al. Diagnostic accuracy of the Berlin questionnaire, STOP-BANG, STOP, and Epworth sleepiness scale in detecting obstructive sleep apnea: A bivariate meta-analysis. Sleep Med Rev. 2017; 36: 57-70. ↩
Morin CM, Belleville G, Belanger L, Ivers H. The Insomnia Severity Index: psychometric indicators to detect insomnia cases and evaluate treatment response. Sleep. 2011; 34 (5): 601-8. ↩
Braley TJ, Chervin RD. A practical approach to the diagnosis and management of sleep disorders in patients with multiple sclerosis. Ther Adv Neurol Disord. 2015; 8 (6): 294-310. ↩
Walters AS, Lebrocq C, Dhar A, et al. Validation of the International Restless Legs Syndrome Study Group rating scale for restless legs syndrome. Sleep Med. 2003; 4 (2): 121-32. ↩
Ruppert E. Restless arms syndrome: prevalence, impact, and management strategies. Neuropsychiatr Dis Treat. 2019; 15: 1737-50. ↩
Ferri R, Lanuzza B, Cosentino FI, et al. A single question for the rapid screening of restless legs syndrome in the neurological clinical practice. Eur J Neurol. 2007; 14 (9): 1016-21. ↩
Popp RF, Fierlbeck AK, Knuttel H, et al. Daytime sleepiness versus fatigue in patients with multiple sclerosis: A systematic review on the Epworth sleepiness scale as an assessment tool. Sleep Med Rev. 2017; 32: 95-108. ↩
Braley TJ, Chervin RD. Fatigue in multiple sclerosis: mechanisms, evaluation, and treatment. Sleep. 2010; 33 (8): 1061-7. ↩
Paucke M, Kern S, Ziemssen T. Fatigue and Sleep in Multiple Sclerosis Patients: A Comparison of Self-Report and Performance-Based Measures. Front Neurol. 2017; 8: 703. ↩
Trotti LM. Restless Legs Syndrome and Sleep-Related Movement Disorders. Continuum (Minneap Minn). 2017; 23 (4, Sleep Neurology): 1005-16. ↩
Kapur VK, Auckley DH, Chowdhuri S, et al. Clinical Practice Guideline for Diagnostic Testing for Adult Obstructive Sleep Apnea: An American Academy of Sleep Medicine Clinical Practice Guideline. J Clin Sleep Med. 2017; 13 (3): 479-504. ↩
Ekiz T, Pazarli AC. Sleep disorders require a comprehensive evaluation and confirmation with polysomnography in patients with multiple sclerosis. Eur J Neurol. 2017; 24 (5): e28. ↩
Jafari B, Mohsenin V. Polysomnography. Clin Chest Med. 2010; 31 (2): 287-97. ↩
Chen JH, Liu XQ, Sun HY, Huang Y. Sleep disorders in multiple sclerosis in China: clinical, polysomnography study, and review of the literature. J Clin Neurophysiol. 2014; 31 (4): 375-81. ↩
Brass SD, Li CS, Auerbach S. The underdiagnosis of sleep disorders in patients with multiple sclerosis. J Clin Sleep Med. 2014; 10 (9): 1025-31. ↩
Deriu M, Cossu G, Molari A, et al. Restless legs syndrome in multiple sclerosis: a case-control study. Mov Disord. 2009; 24 (5): 697-701. ↩
Lanza G, Ferri R, Bella R, Ferini-Strambi L. The impact of drugs for multiple sclerosis on sleep. Mult Scler. 2017; 23 (1): 5-13. ↩
Hughes AJ, Dunn KM, Chaffee T. Sleep Disturbance and Cognitive Dysfunction in Multiple Sclerosis: a Systematic Review. Curr Neurol Neurosci Rep. 2018; 18 (1): 2. ↩
Mendozzi L, Tronci F, Garegnani M, Pugnetti L. Sleep disturbance and fatigue in mild relapsing remitting multiple sclerosis patients on chronic immunomodulant therapy: an actigraphic study. Mult Scler. 2010; 16 (2): 238-47. ↩
Kotterba S, Neusser T, Norenberg C, et al. Sleep quality, daytime sleepiness, fatigue, and quality of life in patients with multiple sclerosis treated with interferon beta-1b: results from a prospective observational cohort study. BMC Neurol. 2018; 18 (1): 123. ↩
Nadjar Y, Coutelas E, Prouteau P, et al. Injection of interferon-beta in the morning decreases flu-like syndrome in many patients with multiple sclerosis. Clin Neurol Neurosurg. 2011; 113 (4): 316-22. ↩
Lienert C, Schawalder G, Findling O, et al. Tolerance of intravenous methylprednisolone for relapse treatment in demyelinating CNS disease. Swiss Med Wkly. 2013; 143: w13783. ↩
Cote I, Trojan DA, Kaminska M, et al. Impact of sleep disorder treatment on fatigue in multiple sclerosis. Mult Scler. 2013; 19 (4): 480-9. ↩
Braley TJ, Kratz AL, Kaplish N, Chervin RD. Sleep and Cognitive Function in Multiple Sclerosis. Sleep. 2016; 39 (8): 1525-33. ↩
Laratta CR, Ayas NT, Povitz M, Pendharkar SR. Diagnosis and treatment of obstructive sleep apnea in adults. CMAJ. 2017; 189 (48): E1481-E8. ↩
Nik Krajnc, dr. med.
Klinični oddelek za bolezni živčevja,
Nevrološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Inštitut za klinično nevrofiziologijo,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Recenzirali:
Asist.-razisk. dr. Maša Čater,
Inštitut za predklinične vede,
Veterinarska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
in
asist. Nina Purg, MSc Neuroscience,
Oddelek za psihologijo,
Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
Sprejeto: 3.2.2020
Objavljeno: 19.2.2020