Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Ura je deset zvečer, ko odprem urejevalec besedila in začnem s pisanjem prispevka. Vibriranje telefona mi sporoči, da moram danes povaditi še francoščino. Odprem brskalnik ter se prebijem čez sveženj kratkih vaj. Nato, čisto nezavedno, odprem v zavihku še svoj najljubši novičarski portal, družbeno omrežje ter se spomnim na geslo, ki sem ga hotel vključit v prispevek, a ga ne razumem popolnoma. Geslo vtipkam v iskalnik. Dobim milijone zadetkov, kliknem na prvega, osvežim znanje, se naučim nekaj novega in se vrnem k prispevku. Ura je polnoč, ko odprem članek o Pitcairnovih otokih, ki pritegne mojo pozornost do te mere, da se vanj popolnoma potopim in zadovoljen odpravim spat. Jutri bom lahko širil sveže pridobljeno znanje o eksotičnem otočju, za katerega večina mojih prijateljev še nikoli ni slišala.
Zgornjo zgodbo, z malo drugačnimi podrobnostmi, smo mnogi že doživeli ali pa jo doživljamo ravno sedaj in iz tega vidika ni zelo posebna ali nenavadna. Njen čar se skriva v podrobnostih, ki se nam razkrijejo, ko nanjo pogledamo skozi oči zunanjega opazovalca ter nam orišejo okolje interneta, v katerem preživimo velik del našega (prostega) časa. Lastnost, ki jo opazimo najprej, je razdrobljenost misli, možnost slediti svojemu (ali vsiljenemu?) miselnemu toku. Postati list na deroči reki informacij. Okolje v katerem nas na vsakem vogalu čaka nov, zanimiv delček informacije. Vendar nam delčki informacij, ki jih na spletu zasledimo, se jim začudimo, morda delimo ter nato pozabimo, ne pomagajo pri ustvarjanju znanja. To nas ne moti preveč, saj je razdrobljena pozornost ena izmed značilnosti interneta, ki nam na kratki rok ne škodi. Ravno nasprotno. Vsaka informacija, predstavlja majhno nagrado in ko nas pri pisanju članka zmoti elektronska pošta s pomembno vsebino o novi video vsebini, ki si jo enostavno moramo pogledati, je ta motnja pravzaprav nagrada. Pridobili smo nekaj novega.
Uvodna zgodba pa čisto na koncu razkrije še eno izjemno lastnost svetovnega spleta, povezljivost in dostopnost bogatih informacij, s katerimi si lahko nadgradimo že obstoječe znanje ali pa začnemo v naših umih graditi nekaj čisto novega. Za doseg tega se moramo znati ustaviti in »vklopiti« naše počasnejše, racionalno razmišljanje.
Stalna dostopnost informacij pa ima lahko na naš um tudi negativen vpliv. Če namreč vemo, da nam je informacija stalno in zanesljivo dostopna, si je ne potrebujemo zapomniti, kajne? Zgornjo izjavo si poglejmo najprej v okviru hipoteze o transaktivnem spominu (ang. transactive memory). Wegner je transaktivni spomin opisal kot skupek posameznih spominskih sistemov, ki so med seboj povezani s komunikacijo. Postavljeni sistemi določijo posameznike, ki skrbijo za določena področja na katerih so strokovnjaki. Transaktivni spomin, ki se ustvari brez zavednega truda, si je najlažje predstavljati v okviru domače družine, v kateri so povezani mama, oče in otrok. Njihovi spomini se vsakodnevno prepletajo. Mama se tako spomni dogodkov iz družinske preteklosti, oče je strokovnjak za tehnične zadeve, otrok pa je moderno tehnologijo tako ali tako obvladal še preden je šel v šolo. Mama ve, da se bo lahko vedno zanesla na druga dva člana, ko bo naletela na tehnični ali računalniški problem, medtem ko si očetu ni potrebno zapomniti vseh detajlov iz poletnega potovanja, na katerega so šli pred sedmimi leti.
Druga, zelo pomembna, lastnost transaktivnega spomina pa je povezljivost znotraj enega spomina ter povezovanje delcev spominov v smiselno celoto. Primer povezljivosti lahko orišemo s primerom s šefom in tajnico: šef vpraša po vsebini neke mape, tajnica pa mu ponudi le namig (»Tto sem vam povedala že včeraj.«), ki privede do tega, da se šef spomni, kam si je zapisal iskano informacijo. Spomin lahko konceptualno razdelimo na tri faze. V prvi fazi smo z informacijo seznanjeni, v drugi jo shranimo in v tretji, v kolikor je bilo shranjevanje uspešno in smo informaciji dodali ustrezno oznako, prikličemo. Sistem povezanih spominskih sistemov (transaktivni spominski sistem) se tako prepleta preko katerekoli izmed omenjenih faz1. Kam se, v zgornji sistem, vplete internet? Zaradi svoje vseprisotnosti in vsevednosti se vedno bolj dozdeva, da zavzema vlogo strokovnjaka v našem sistemu transaktivnega spomina. Partnerja, na katerega se lahko vedno obrnemo in si zaradi tega ne rabimo več zapomniti »nepotrebnih« dejstev, saj so nam te vedno dostopne na zunanjem mediju2. Študija, ki jo je objavil Fisher s sodelavci, pa je razkrila še nekaj. Izpostavljenost uporabe iskalnika pri pomoči pri odgovarjanju na neko opisno vprašanje je imela pomemben vpliv pri kasnejšem preverjanju ocene lastnega znanja iz drugih področjih, nepovezanih z začetnim vprašanjem. Ljudje, ki so se pred kratkim »družili s svojim strokovnjakom za vse«, so višje cenili lastno znanje ter dojemali svoje možgane kot bolj aktivne. Meja med znanjem, ki ga imamo shranjenega notranje in tistim, ki nam je dostopno na internetu je postala zabrisana3. Študija, ki jo je izvedla Ferguson s sodelavci, je razkrila, da so bili ljudje manj samozavestni pri dejanskem odgovarjanju na vprašanja, če so imeli dostop do interneta4. Kako si lahko razlagamo to neskladje? Ena izmed razlag bi lahko bila ta, da nam internet daje občutek večjega znanja, vendar se ta občutek razblini, ko smo postavljeni pred dejansko vprašanje in je potrebno točno oceniti lokacijo spomina, ki ga iščemo. V takih okoliščinah smo nato postavljeni ob bok velikemu strokovnjaku (internetu), ko si upamo reči le še stvari, ki jih zagotovo vemo. Strokovnjak nas dela bolj nervozne, ko smo v njegovi prisotnosti ter bolj samozavestne takoj po druženju z njim.
Skladiščenje informacij na zunanjem mediju ni za (modernega) človeka nič novega. Že na jamske poslikave lahko gledamo kot na poskus prenosa spominov in shranjevanje le teh na bolj odpornem mediju, takemu, ki ni mogel umreti zaradi bolezni ali ugriza divje živali. Zunanji spomin je nato resnično zacvetel z izumom pisave in dostopnosti nove tehnologije ljudem. Dandanes je meja med dnevnikom in našim lastnim spominom skoraj neobstoječa. Papir in pisalo nam ne pomagata le pri shranjevanju temveč tudi pri ustvarjanju in urejanju informacij. Le pomislite na vse sheme, diagrame in risbice, ki ste jih ustvarili med študijem, da bi si osmislili naučeno. Zadnji v temu sosledju t. i. izumov, ki podaljšujejo um, je internet. Internet s svojo obsežnostjo in dostopnostjo presega vse omenjene izume in se, kot smo videli na zgornjem primeru, močno vpleta v naše razmišljanje.
Ali lahko torej s pomočjo interneta ter moderne tehnologije že popolnoma nadomestimo naš lasten spomin? V kolikor smo zdravi, je to zelo malo verjetno. Kaj pa, če izgubimo lasten spomin, ga lahko nato nadomestimo z elektronskim? Patricku Jonesu se je zgodilo prav to. Zaradi ponavljajočih se pretresov možganov je namreč razvil hud primer anterogradne amnezije – ni mogel več tvoriti novih spominov. V zavedanju svoje težave je do nje pristopil na prav poseben način. Izgubljen notranji spomin je nadomestil z računalniškim. Preko računalniškega programa je začel slediti vsem pomembnih dogodkom, ki so se mu zgodili in preko drugega te dogodke povezovati med seboj v mrežo informacij. Po njegovih besedah sta njegov računalnik in telefon postala ustreznici »motoriziranega invalidskega vozička za tetraplegika«. Kako torej izgledajo njegove vsakodnevne interakcije? Spodaj je priložen opis Jonesove komunikacije s psihologom Garyjem Marcusom5:
Ko sem prejel vaše elektronsko sporočilo, nisem vedel kdo ste ali zakaj se sploh pogovarjava. Zgodovina najinega pogovora mi ni pomagala. Nato sem vpisal vaše ime v svoj računalnik, ki mi je predstavil svoje zapiske o temu kdo ste, zakaj se pogovarjava, kdo naju je predstavil, zapis najinih dosedanjih interakcij itd.
Je internet že postal nadomestek našega uma ali nam pomaga pri nadgradnji? Do točnega odgovora na to vprašanje bomo prišli postopoma. Edina stvar, ki jo lahko trdimo, je da se naša uporaba interneta gotovo odraža na naših miselnih vzorcih in v naših možganih. Vprašanje »Kako?« pa zaenkrat ostaja neodgovorjeno. Na nas je, da bomo uspeli tudi s prihodom te nove, močne tehnologije obdržati to kar nas dela človeške. Če za konec parafraziram še Nicholasa Carra, avtorja knjige Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja: V današnjem svetu moramo najti čas za učinkovito prebiranje podatkov v internetnem supermarketu, vendar je prav tako nujno, da se znamo umakniti v neskončne poljane lastnega uma.
Wegner DM. Transactive memory: A contemporary analysis of the group mind. In: Mullen B, Goethals GR Theories of group behavior. New York: Springer-Verlag ; 1986. pp. 185-208. ↩
Sparrow B, Liu J, Wegner DM. Google effects on memory: cognitive consequences of having information at our fingertips. Science. 2011;333(6043):776-8. ↩
Fisher M, Goddu MK, Keil FC. Searching for explanations: How the Internet inflates estimates of internal knowledge. Journal of experimental psychology General. 2015;144(3):674-87. ↩
Ferguson AM, McLean D, Risko EF. Answers at your fingertips: Access to the Internet influences willingness to answer questions. Consciousness and cognition. 2015;37:91-102. ↩
What if HM had a Blackberry? [internet]. Psychology Today 1991-2017 Sussex Publishers, LLC. Dosegljivo na: https://www.psychologytoday.com/blog/kluge/200812/what-if-hm-had-blackberry. ↩
Matej Perovnik, študent medicine
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Objavljeno: 12. marec 2017