Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Odnosi med ljudmi in živalmi ter njihov vpliv na počutje in zdravje ljudi
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Živali imajo pomembno vlogo v življenju mnogih ljudi. Bile so, so in bodo naravni terapevti, saj njihova prisotnost, naklonjenost in ljubezen blagodejno delujejo na človeka. Živali so lahko odlični družabniki, motivatorji, prijatelji in tolažniki. Živali čutijo z nami, na prav poseben način poskrbijo za nas in nas nikoli ne pustijo na cedilu. Interakcija človeka z živalmi lahko sproža čustvene in druge odzive, kar bo glavna tema pričujočega zapisa.
Vloga živali se je skozi zgodovino spreminjala, že od nekdaj pa so imele živali na človeka ugoden, sproščujoč, pozitiven in tudi zdravilni učinek. Večino človekove zgodovine imajo živali v ontologiji in zdravljenju njegovih bolezni osrednjo vlogo. Druženje z živalmi izboljša kvaliteto življenja posameznika. Druženje z živaljo lahko poteka preko celega dneva in noči, saj žival nima obveznosti, kot jih imajo družinski člani in prijatelji. Živali ne govorijo, zato ne prihaja do konfliktov, človeku pa dajejo občutek, da ni sam 1. Marsikdo, ki živi sam in nima mnogo sorodnikov/prijateljev, si krajša čas in samoto z živalmi. Vse našteto zelo dobro vpliva na duševno, telesno in socialno zdravje ljudi.
Vse več študij dokazuje, da živali včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, saj imajo resnično terapevtske sposobnosti. Druženje z živalmi lahko pozitivno vpliva na zdravje pri zdravih osebah in pri bolnikih, prav tako pa je stik z živalmi ugoden za človekovo duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje. Avstralski znanstveniki so dokazali, da živali pomagajo zmanjševati število bolezni. Ena od študij tako pojasnjuje, da ljudje, ki imajo psa ali mačko, bistveno redkeje obiščejo zdravnika kot tisti, ki živijo brez štirinožcev. Domače živali namreč poskrbijo za bolnikovo motivacijo in gibanje 2.
Številne raziskave 3 4 5 dokazujejo vpliv živali na zdravje pri otrocih, mladostnikih, odraslih, starostnikih in osebah s posebnimi potrebami. Kot poročajo, obstaja povezava med lastniki domačih živali in pogostostjo pojavljanja srčno-žilnih bolezni. Pri tem so upoštevali indeks telesne mase ter druge pomembne zdravstvene spremenljivke, na primer kajenje. Ugotovili so, da imajo lastniki domačih živali manjše možnosti za razvoj srčnega infarkta, da imajo nižji krvni pritisk kot osebe brez domačih ljubljenčkov, pogosto tudi nižjo raven holesterola. Raziskave kažejo tudi, da imajo psi nekoliko večji vpliv na zdravje kot druge živali, saj jih je potrebno sprehajati. Posledica tega je povečana telesna aktivnost. Prav tako vpliva na zdravstveno stanje pogovor z živaljo in ljubkovanje, kot je božanje, pestovanje.
Naslednji zelo pomemben vpliv, ki ga izpostavljajo raziskave, je vpliv živali na socialna omrežja 3. Vse vrste hišnih živali pozitivno pripomorejo k lažjemu navezovanju odnosov med ljudmi, saj dajejo močno začetno spodbudo za pogovor. Tu imajo ponovno prednost lastniki psov, saj se sprehajalci psov po soseski pogosto sprehajajo in so tako pogosteje vključeni v socialno okolje, kjer močno prispevajo k večji prisotnosti ljudi v okolju, kar posledično povzroči manjši občutek osamljenosti ostalih ljudi na ulicah. S tem dajejo soseski občutek varnosti na ulicah in v parkih kot del »naravnega nadzora«.
Ugotavljajo tudi, kako živali vplivajo na depresijo, ki je ena najpogostejših duševnih motenj zahodnega sveta. Na žalost teh raziskav še ni veliko, je pa bolj raziskan vpliv na osamljenost in depresijo pri starostnikih, kjer se tudi kaže pozitiven vpliv. Pozitivni učinki živali so dokazani tudi pri osebah s posebnimi potrebami, pri katerih lahko živali uporabimo v terapevtski namen.
Raziskovalci raziskujejo tudi 6, kaj se pravzaprav v človeškem telesu dogaja, da se večina ljudi ob stiku z živaljo dobro počuti. Ugotavljajo, da pozitivni učinki interakcije človeka z živaljo vplivajo na zmanjšanje parametrov, povezanih s stresom, kot je npr. izločanje hormonov adrenalina in noradrenalina, izboljšanje delovanja imunskega sistema in obvladovanje bolečin, povečano zanesljivost in zaupanje do drugih oseb, zmanjšano agresivnost ter okrepljeno empatijo in izboljšano učenje. Pri tem ima ključno vlogo hormon oksitocin, ki je zaslužen za občutke ljubezni in užitka, povzroča tudi navezanost, sproščenost, umirjenost in številne druge občutke.
Pozitiven vpliv živali se je pokazal tako v domačem okolju, kot v različnih ustanovah, bodisi socialnovarstvenih, izobraževalnih ali zdravstvenih. Prednost živali je, da človeka sprejmejo brez predsodkov, takega, kakršen je. Živali lahko vključimo v vsakdanje življenje, zdravljenje, izobraževanje in učenje, saj imajo domače živali, večinoma, pozitivni vpliv na človeka. Lahko so nam v izredno pomoč pri razvoju človeških vrednot, lahko so naši družabniki in terapevti. Med predavanjem v sklopu Tedna možganov 2021 boste izvedeli še nekaj zanimivosti, kot je na primer ta, da interakcija človeka z živalmi pozitivno vpliva tudi na živali.
Fine HA. Animal-assisted therapy: theoretical foundations and guidelines for practice. San Diego, London: Academic Press. 2006. ↩
Bergler R, Hoff T. Živali zdravilno vplivajo na človeka. Skupaj za zdravje človeka in narave. 2010. Dostopno na: http://arhiv.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=943. ↩
Blenkuš U. Pozitivni vpliv hišnih živali na zdravje ljudi. Revija Javno zdravje. 2019; 4: 1-12 ↩
Deborah L. Wells. The State of Research on Human–Animal Relations: Implications for Human Health, Anthrozoös. 2019; 32:2, 169-181. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/08927936.2019.1569902 ↩
Marinšek M, Tušak M. Človek – žival: zdrava naveza. Maribor: Založba Pivec; 2007 ↩
Beetz A., Uvnäs-Moberg K., Julius H., Kotrschal K. Psychosocial and Psychophysiological Effects of Human-Animal Interactions: The Possible Role of Oxytocin. Front Psychol. 2012; 3: 234. ↩
viš. pred. Maja Povše, univ. dipl. ped., viš. fiziot.
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča