Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
V našem črevesju si je poiskalo dom približno 38 × 1012 bakterij1. Ta številka sicer niha tekom dneva, a kljub temu ostane večja ali enaka številu naših – človeških – celic. Ker črevesne bakterije verjetno spremljajo človeštvo že od samih začetkov, ni presenetljivo, da smo v teku evolucije z njimi razvili kompleksen komunikacijski sistem. Znanost v zadnjih letih vedno več pozornosti posveča vplivu mikrobioma na naše možgane, v prispevku pa bo poudarek na interakciji med mikrobiomom in našim odzivom na stres.
Razvoj mikrobioma se prične takoj po rojstvu – način poroda celo določa naše prve kolonije. Prve populacije so pri vaginalnem porodu zaradi prehoda ploda preko vaginalne mikrobiote bakterije vrst Lactobacillus in Prevotella, pri carskem rezu pa so to Staphilococcus in Corynobacterieae, ki sta pogostejša predstavnika kožne mikrobiote 2. Raziskava leta 2015 je pokazala, da je pri otrocih rojenih s carskim rezom, večje tveganje za pojav avtoimunih bolezni v odraslosti3. Do konca tretjega leta se razvije mikrobiom, ki je primerljiv z odraslim4. Na močno povezanost človeške vrste z našim mikrobiomom kaže dejstvo, da materino mleko vsebuje tako prebiotike (oligosaharide, ki so samemu otroku neprebavljivi, omogočajo pa rast bakterij, ki jih porabijo s fermentacijo) ter probiotike (bakterije, ki ugodno vplivajo na črevesno mikrobioto) 5 6.
Interakcija med črevesnim mikrobiomom in našimi možgani se prične že zelo zgodaj. Normalna črevesna mikrobiota namreč igra vlogo že pri samem razvoju možganov in zorenju imunskega odziva4. Do interakcije pride na nivoju imunskega sistema, preko nevralnih poti (tu je glavni deseti možganski živec nervus vagus), po endokrini poti (preko hormonov in nevrotransmiterjev) ter na metabolnem nivoju (dostopnost hranil in proizvajanje modulatornih metabolitov)7.
Črevesni mikrobiom ima odločilno vlogo tudi pri odzivu na stres. Miške vzgojene v sterilnem okolju (t. i. germ-free oz. GF-miši), so pokazale povečano aktivnost hipotalamus-hipofizno-adrenalne (HHA) osi, ki omogoča in uravnava stresni odziv v telesu. Poleg tega so se ob stresorjih odzvale z višjo koncentracijo kortizola (hormona, ki se sprošča iz nadledvične žleze ob stresu) kot miši, ki so bile izpostavljene bakterijam. Po kolonizaciji z Bifidobacterium infantis se je odziv na stres normaliziral, kolonizacija z enteropatogeno E. coli pa je imela ravno nasproten učinek. Za normalizacijo HHA osi je bila potrebna zgodnja rekolonizacija; v kasnejših obdobjih razvoja se navkljub rekolonizaciji odziv na stres ni normaliziral, kar kaže na pomembno vlogo črevesnega mikrobioma pri razvoju negativne povratne zanke v HHA-osi 8.
Raziskovalna skupina, ki je skušala najti morfološke spremembe med možgani GF-mišk in koloniziranih mišk, je našla povečano prostornino amigdale in hipokampusa pri nespremenjeni prostornini celotnih možganov. Prostornina hipokampusa se po rekolonizaciji ni spremenila 9 10. Poleg tega imajo miške, vzgojene v sterilnem okolju, povečano prepustnost krvno-možganske in črevesne bariere ter manj zrele mikroglije (možganskih makrofagov, ki sicer nadzorujejo vnetni odziv v možganih) 11 [^12] 13.
Komunikacija med mikrobiomom in možgani je daleč od enosmerne; na populacije mikroorganizmov lahko naše telo vpliva preko več načinov, eden izmed njih je uravnavanje črevesne gibljivosti in izločanja hormonov, encimov in uravnavanja kislosti 14. Avstralska študija na študentih je pokazala zmanjšano koncentracijo mlečnokislinskih bakterij v blatu med izpitnim obdobjem. S tem so vzročno povezali stres in spremembo v mikrobiomu 15. Nekatere bakterije pa stres v našem telesu celo izkoristijo in preko lastnih receptorjev za naš adrenalin aktivirajo virulentnejši nabor genov 16.
Zanimive pa so študije, ki so opazovale vpliv probiotikov na stresni odziv. Raziskava na miših, ki so prejemale probiotično mešanico, sestavljeno iz B. longum in L. helveticus, je pokazala znižane koncentracije kortizola in adrenalina v krvi po stresnem dražljaju 17.
Seveda pa nam več povedo študije na ljudeh. V francoski študiji leta 2015 so opazovali učinek kombinacije obeh zgoraj omenjenih probiotikov na koncentracijo kortizola v urinu, poleg tega pa dokumentirali njihovo počutje s pomočjo več psiholoških testov za določanje anksioznega, depresivnega in stresnega počutja pri 55-tih zdravih odraslih prostovoljcih obeh spolov. Študija je bila randomizirana, dvojno slepa s placebo skupino. Skupina, ki je 30 dni prejemala kombinacijo B. longum in L. helveticus, je imela statistično značilno zmanjšano koncentracijo kortizola v urinu, na psiholoških testih pa so kazali manj depresivnosti, jeze ter sovražnosti. Kazali so tudi manj občutkov samoobtoževanja, medtem ko se je kontrolna skupina samoocenila bolj pozitivno. Skupina, ki je prejemala probiotik, je poročala o večji zbranosti pri spoprijemanju s stresom. Vzporedno so pri tej študiji opazovali učinek enake kombinacije probiotikov na podgane, pri katerih je bilo statistično značilno zmanjšano anksiozno obnašanje18. Kljub temu da na prvi pogled ta študija kaže velik potencial, se moramo zavedati, da je šlo za relativno majhen vzorec in bi bilo smiselno študijo ponoviti na večjem vzorcu.
Prav tako zanimiva, a tudi relativno majhna, pa je študija na 36 zdravih osebah ženskega spola, kjer so opazovali vpliv štiritedenskega uživanja mešanice probiotikov na možgansko aktivnost. Osebe so bile razdeljene v tri skupine, prva je prejemala mešanico probiotikov, druga nefermentiran mlečni proizvod, tretja pa ni prejela ničesar. S pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR) so pred in po zaključenih štirih tednih izmerili aktivnost možganov v mirovanju ter ob opazovanju različnih čustvenih obraznih izrazov.
Pri prepoznavanju čustvenih izrazov se v možganih aktivira široka mreža, pri kateri sodelujejo deli možganov, zadolženi za pozornost, zaznavo, čustva in integracijo, zato je opazovanje aktivnosti med opazovanjem čustvenih izrazov primerno za prepoznavanje rahlih sprememb v nadzoru čustev. Tako je na primer pri anksioznih osebah odziv pri opazovanju čustvenih izrazov glede na zdravo populacijo spremenjen.
Osebe, ki so uživale probiotike, so imele po štirih tednih uživanja probiotika znižano aktivnost zgoraj omenjene možganske mreže pri reakciji na čustven dražljaj v primerjavi z aktivnostjo pred pričetkom uživanja. Nasprotno je skupina, ki ni prejemala ničesar, kazala povečano aktivnost. Uživanje probiotika je v primerjavi s stanjem pred probitokom zmanjšalo aktivnost v skorji insule, primarni somatosenzorni skorji, okcipitalnem režnju, amigdali in cingulatnem girusu, povečalo pa je aktivnost prefrontalnega korteksa. Pri skupini, ki ni prejela ničesar, pa je bila aktivnost v naštetih področjih ravno nasprotna. Iz tega sledi, da je uživanje probiotikov in s tem spremenjena črevesna mikrobiota vplivala na procesiranje oziroma prepoznavo čustev 19. Raziskava je vključevala tudi preizkus za anksioznost in depresijo, ki so ga preiskovanci rešili pred in po probiotični terapiji, vendar med razultati ni bilo statistično značilnih razlik 19. Zato kljub spremenjeni možganski aktivnosti težko ocenimo, v kolikšni meri in kako je uživanje probiotikov vplivalo na vedenje in zaznavanje preiskovancev.
Na črevesni mikrobiom lahko vpliva več dejavnikov. Poleg zgoraj omenjenega stresa na mikrobiom vplivajo tudi naše prehrambene navade, genetika, uživanje probiotikov in antibiotikov, pa tudi okolje, v katerem živimo (npr. bližina zelenih površin), naše domače živali in delovno okolje 6 20. V zadnjih letih pa se uveljavlja dodatna metoda vplivanja na črevesni mikrobiom, in sicer gre za transplantacijo blata, ki ima tudi močan terapevtski potencial. Zaenkrat so najboljši rezultati pri zdravljenju kronične driske, povzročene z bakterijo Clostridium difficile21. Uporabna pa je tudi v raziskovalne namene. Tako so sterilno vzgojenim miškam presadili mikrobiom depresivnih oseb, te pa so nato pričele kazati znake depresivnega obnašanja 22. Podobno študijo pa so naredili tudi s transplantacijo blata bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja. Miši, ki so prejele transplantacijo bolnika s sindromom razdražljivega črevesja, so imele več gastrointestinalnih težav in anksioznega obnašanja kot miši, ki so prejele normalno mikrobioto23.
Poleg vpliva na stres so spremembe črevesnega mikrobioma vedno bolj povezane s simptomatiko depresije, avtizma, multiple skleroze ter z drugimi nevropsihiatričnimi obolenji 6. Zelo obetaven pa je tudi pri raziskovanju debelosti, pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih ter sindromu razdražljivega črevesja, ob katerih se pogosto pojavljata depresivno in anksiozno razpoloženje. Kljub temu da je ta veja nevroznanosti med najhitreje rastočimi, so zaenkrat dejanski učinki večine mehanizmov še nejasni. Zaradi zapletenega sovplivanja med več dejavniki je pomembno, da si za razlago in vrednotenje raziskav vzamemo čas in pretehtamo njihovo klinično uporabnost.
Razumevanje vloge mikrobioma nam odpira nov, bolj celosten pogled na nevropsihiatrična obolenja. Od klinične in terapevtske uporabnosti nas sicer loči še nekaj raziskav, vendar smo na dobri poti.
Sender R. Revised Estimates for the Number of Human and Bacteria Cells in the Body. PLoS Biol. 2016; e1002533. ↩
Diminguez-Bello M. G. Delivery mode shapes the acquisition and structure of the initial microbiota across multiple body habitats in newborns. Proc Natl Acad Sci U S A. 2010;107(26): 11971–11975. ↩
Sevelsted A. Cesarean section and chronic immune disorders. Pediatrics. 2015;135(1):e92-8. ↩
Sharon G. The central nervous system and the Gut Microbiome. Cell 2016; 167: 915-932 ↩
Bode L. It’s alive: microbes and cells in human milk and their potential benefits to mother and infant. Adv Nutr. 2014 ;5(5):571-3. ↩
Jost T. Impact of human milk bacteria and oligosaccharides on neonatal gut microbiota establishment and gut health. Nutr Rev. 2015 Jul;73(7):426-37. ↩
Yan Wang The role of microbiome in central nervous system disorders. Brain behav. Immun. 2016; 38;1-12. ↩
Nobuyuki Sudo Postnatal microbial colonization programs the hypothalamic–pituitary–adrenal system for stress response in mice. J Physiol. 2004; 558(Pt 1): 263–275. ↩
Luczynski P. Adult microbiota‐deficient mice have distinct dendritic morphological changes: differential effects in the amygdala and hippocampus. Eur J Neurosci. 2016 Nov; 44(9): 2654–2666. ↩
Ogbonnaya ES. Adult Hippocampal Neurogenesis Is Regulated by the Microbiome. Biol Psychiatry. 2015; 78(4): e7-9.. ↩
Braniste V. The gut microbiota influences blood-brain barrier permeability in mice. Sci Transl Med. 2014; 6(263): 263ra158. [12]: Rea K. The microbiome: A Key Regulator of stress and neuroinflamation. Neurobiol Stress. 2016;4:23-33. ↩
Kozakova H. Colonization of germ-free mice with a mixture of three lactobacillus strains enhances the integrity of gut mucosa and ameliorates allergic sensitization. Cell Mol Immunol. 2016 ; 13(2): 251–262. ↩
Dockray G.J. Enteroendocrine cell signalling via the vagus nerve. Curr Opin Pharmacol. 2013;13(6):954-8. ↩
Knowles SR. Investigating the role of perceived stress on bacterial flora activity and salivary cortisol secretion: a possible mechanism underlying susceptibility to illness. Biol Psychol. 2008; 77(2):132-7. ↩
Hadar Neuman Microbial endocrinology: the interplay between the microbiota and the endocrine system. FEMS Microbiology Reviews. 2015; 39: 509–521. ↩
Eoin Sherwina A gut (microbiome) feeling about the brain. Curr Opin Gastroenterol 2016, 32:96–102. ↩
Messaoudi M. Assessment of psychotropic-like properties of a probiotic formulation (Lactobacillus helveticus R0052 and Bifidobacterium longum R0175) in rats and human subjects. Br J Nutr. 2011 Mar;105(5):755-64. ↩
Tillisch K. Consumption of fermented milk product with probiotic modulates brain activity. Gastroenterology. 2013 ;144(7):1394-401. ↩
Hoisington A.J. The microbiome of the built environment and mental health. Microbiome. 2015;3:60. ↩
Ponte A. Initial experience with fecal microbiota transplantation in Clostridium difficile infection - transplant protocol and preliminary results. Rev Esp Enferm Dig. 2015; 107(7):402-7. ↩
Kelly JR. Transferring the blues: Depression-associated gut microbiota induces neurobehavioural changes in the rat. J Psychiatr Res. 2016;82:109-18. ↩
De Palma G. Transplantation of fecal microbiota from patients with irritable bowel syndrome alters gut function and behavior in recipient mice. Sci Transl Med. 2017;9(379). ↩
Vesna M. van Midden, študentka medicine
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Objavljeno: 12. marec 2017