Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
V decembrski številki Zdravniškega vestnika je pregledni prispevek z naslovom Mehanizmi učinka placeba1 in bralce za podrobnosti in slovstvo s tega področja prijazno vabim, da si ga preberejo. V nadaljevanju je le nekaj iztočnic za premislek in spodbudo za novo opredelitev in prevrednotenje tega zanimivega in pomembnega pojava, ki je v zadnjem desetletju predmet poglobljenih raziskav, SiNAPSA bo tej temi namenila tudi izobraževalno delavnico na letošnji mednarodni konferenci SiNC13.
Strokovno in poljudno slovstvo večinoma opredeljuje placebo kot inerten ukrep navideznega zdravljenja2. Nekateri viri gredo korak dlje in pripisujejo uporabi placeba tudi namen zavajanja prejemnika3. Placebo naj bi bil snov ali poseg brez lastnega specifičnega učinka za določeno stanje ali bolezen, ki pa pri prejemniku izzove izboljšanje istega bolezenskega stanja, okvarjene funkcije in počutja. Ta razlaga je sicer skladna z inertno naravo sredstev, ki se pogosto uporabljajo z namenom izzivanja učinka placeba (npr. komprimirana saharoza, injekcija fiziološke raztopine …), toda iz tovrstne opredelitve izhajata dve neprijetni posledici: prvič, zaradi protislovja “učinkovite neučinkovine” postane učinek placeba skrivnosten in skoraj nerazložljiv pojav, in drugič, izraba učinka placeba postane zaradi domneve o namernem zavajanju neogibno neetična4.
Toda učinek placeba lahko opredelimo tudi drugače. Denimo tako, da izpostavimo, da njegovo bistvo ni v inertni snovi ali lažnem zdravilnem posegu. Tovrstna sredstva delujejo le kot simboli za vplive, ki so sestavni del slehernega terapevtskega odnosa. Okoliščine zdravljenja in zdravnikov odnos niso inertni, temveč hote ali nehote vplivajo na izid zdravljenja. Kadar so vplivi okoliščin zdravljenja in značilnosti terapevtskega odnosa v sozvočju z učinki specifičnih ukrepov zdravljenja, lahko dopolnjujejo in izboljšujejo njegov izid. Tedaj govorimo o učinku placeba5, ki je po tej opredelitvi lahko pomembno vpliven tudi, če v ta namen ni bil uporabljen noben lažni terapevtski poseg (slika 1).
Mehanizme, ki so podlaga učinka placeba, lahko naslovimo na različnih ravneh obravnave terapevtskega izida od psihičnih procesov do z njimi povezanih nevrohumoralnih sprememb, ki udejanjajo učinke placeba na (pato)fiziološke procese v organizmu.
Če začnemo pri psihi, je vpliv spodbujenega pričakovanja na izid zdravljenja mogoče pripisati zaupanju v ustrezno oskrbo, zmanjšani tesnobnosti in ublažitvi strahu pred neznanimi razsežnostmi bolezni. To toliko bolj drži, če so bolnika predhodne izkušnje prepričale v strokovnost in razumevajočo naklonjenost zdravnika in osebja do njegovih zdravstvenih težav. Pomen spodbujenih pričakovanj in zaupanja v zdravljenje se polno izrazi, če primerjamo učinkovitost zdravilnega ukrepa, kadar se ga bolnik zaveda, z učinkovitostjo istega ukrepa, izvedenega na bolniku prikrit način6. Primerjava razodene nepričakovane razsežnost prispevka, ki ga k uspehu zdravljenja daje bolnikova fiziološka rezerva, spodbujena z zavestnim pričakovanjem (slika 2). Uporaba prikritega zdravljenja je med drugim pokazala pomembne učinke placeba v delovanju analgetikov, anksiolitikov in v vplivu draženja globokih možganskih struktur na motoriko in vegetativne funkcije pri parkinsonizmu6.
Predhodne izkušnje, povezane z učinki postopkov zdravljenja, delujejo tudi na nezavedni ravni, in prek aktivacij določenih biokemijskih poti večajo verjetnost enakih fizioloških odzivov in učinkov ob vnovični izpostavitvi enakim postopkom zdravljenja. Nezavedno pogojevanje je podlaga učinka placeba na imunski odziv7 in izločanje hormonov8, prav tako pa ta mehanizem asociativnega učenja deluje tudi kot podlaga učinka placeba na analgezijo pri živalih9.
Kako lahko povežemo zavestno pričakovanje in nezavedno pogojevanje z biokemijskimi procesi v organizmu, ki so potrebni za terapevtski učinek placeba? Po mnenju nekaterih avtorjev je med mislijo na ozdravitev, nevralno aktivnostjo in fiziološkimi odzivi organizma, ki izboljšajo stanje bolnika, nepremostljiva razlagalna vrzel10. Toda ti procesi so povsem analogni ostalim fiziološkim odzivom na psihične in druge dražljaje, ki jih jemljemo za same po sebi umevne. Le pomislimo na cefalično fazo izločanja želodčne kisline in zvečano peristaltiko, ki ju izzove misel na hrano. Odziv, ki ga lahko okrepi pogled na mega-plakat s sliko slastnega grižljaja, sproži delovanje acetilholina iz končičev vagusa na muskarinske receptorje parietalnih in gladkomišičnih celic v sluznici in steni prebavil. Rezultat je glasno kruljenje, pospremljeno z občutkom stiskanja pod žličko, ki usmeri naš korak v bližnjo restavracijo. Na podoben način tudi pričakovanje uspešnega zdravljenja ob človeško toplem in strokovno neoporečnem nastopu zdravnika in zdravstvenega tima lahko sproži zvečanje aktivnosti v opioidnih in kateholaminskih sinapsah, blaži stresni odziv in izboljšuje počutje bolnika. Raziskave zadnjih dveh desetletij so razkrile in podrobno opredelile številne nevralne procese in molekularne mehanizme, ki so podlaga terapevtskega učinka placeba pri različnih motnjah in postopkih zdravljenja1.
Individualne izkušnje, ki pogojujejo nezavedne in aktivirajo zavestne procese, oblikujejo za posameznika značilne vzvode odzivanja na dražljaje povezane z zdravljenjem, kar je (poleg osebnostnih značilnosti) lahko temelj precejšnjih individualnih razlik v odzivanju na placebo11.
Opredelitev učinka placeba, ki izpostavlja pomen predhodnih izkušenj z zdravljenjem, predvsem pa vlogo trenutnega terapevtskega odnosa in okoliščin zdravljenja, obide nesmisel zdravilne učinkovitosti inertnega placeba, prav tako pa v tem kontekstu učinek placeba ni plod namernega zavajanja, temveč sestavni del učinkovitega zdravljenja.
Bresjanac M. Mehanizmi učinka placeba. Zdrav vestn 2012; 81: 876-93. ↩
http://www.youtube.com/watch?v=yfRVCaA5o18&feature=player_embedded (dostop 20.1.2013) ↩
http://en.wikipedia.org/wiki/Placebo (dostop 20.1.2013) ↩
Prispevek namenoma izpušča razpravo o etičnih dilemah, vezanih na uporabo placeba. Te si zaslužijo ločeno, celovito obravnavo, ki presega tako strokovni domet avtorice, kot tudi prostorske omejitve prispevka. ↩
Kadar okoliščine zdravljenja delujejo tako, da zmanjšujejo učinkovitost specifičnih terapevtskih posegov in slabšajo bolnikovo počutje in zdravje, so lahko vir nasprotnega učinka - noceba. ↩
Colloca L, Lopiano L, Lanotte M, Benedetti F. Overt versus covert treatment for pain, anxiety, and Parkinson’s disease. Lancet Neurol 2004; 3: 679-84. ↩
Goebel MU, Trebst AE, Steiner J, Xie YF, Exton MS, Frede S, Canbay AE, Michel MC, Heemann U, Schedlowski M. Behavioral conditioning of immunosuppression is possible in humans. FASEB J. 2002; 16: 1869-73. ↩
Benedetti F, Pollo A, Lopiano L, Lanotte M, Vighetti S, Rainero I. Conscious expectation and unconscious conditioning in analgesic, motor, and hormonal placebo/nocebo responses. J Neurosci 2003; 23: 4315-23. ↩
Nolan TA, Price DD, Caudle RM, Murphy NP, Neubert JK. Placebo-induced analgesia in an operant pain model in rats. Pain 2012; 153: 2009-16. ↩
Harrington A. The placebo effect: an interdisciplinary exploration (ed. Harrington A.), Cambridge, MA: Harvard University Press 1997. ↩
Scott DJ, Stohler CS, Egnatuk CM, Wang H, Koeppe RA, Zubieta J-K. Individual Differences in Reward Responding Explain Placebo-Induced Expectations and Effects. Neuron 2007; 55: 325-36. ↩
prof. dr. Mara Bresjanac
Laboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevja
Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani