SiNAPSA, Thursday, 21. November 2024

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke RSS

Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?

Vida Ana Politakis

Kognitivni nadzor je temelj sposobnosti k cilju usmerjenega vedenja. Omogoča oblikovanje načrtov na več stopnjah hierarhije, njihovo vzdrževanje in izvedbo. Njegov vpliv se kaže že v zgodnjih motoričnih in zaznavnih procesih, postane zelo pomemben pri interakcijah s kratko- in dolgoročnim spominom ter vodi višje spoznavne procese in nanje tudi vpliva. Kognitivni nadzor tako omogoča prožno prilagajanje načrtov in vedenja za učinkovito spoprijemanje z izzivi v okolju ter oblikovanje novih vedênj za razreševanje problemov in sproprijemanje s situacijami, s katerimi se še nismo soočili. Vsaka nova ali konfliktna situacija, pa naj je navidez še tako enostavna, zahteva koordinirano izvedbo širokega nabora operacij in integracijo dostopnih informacij. Kognitivno procesiranje ob tem poteka v kontekstu stalno spreminjajočega se okolja, v katerem se je treba hitro in prožno odzvati na nove zahteve ter uspešno filtrirati potencialne motnje – sposobnosti, ki jih skupno imenujemo prožni kognitivni nadzor 1, 2, 3.

Kognitivni nadzor

Fleksibilnost vedenja zahteva zmožnost nadzorovanja procesov, s katerimi izberemo in uresničimo želene cilje. Vedênje je pogosto generirano avtomatično kot odgovor na poznane zahteve okolja, kar je ustrezno pri preprostih ali že poznanih, nespreminjajočih se situacijah, postane pa nezadostno, kadar je treba že utečene vedenjske vzorce spremeniti ali preglasiti 2 in oblikovati nove. Nastavitve naloge (angl. task set) so tako ključni element vedenjskega nadzora, saj omogočajo učinkovito in prožno vedênje v vsakodnevnem okolju, ki se ves čas spreminja in pred nas postavlja nove zahteve 4, 5, 6, 7, 8.

Na stopnji delovanja možganov prožno izvajanje k cilju usmerjenega vedenja zahteva dinamično preklapljanje med različnimi predeli možganov in povezovanje med njimi, od katerih vsak opravlja specifičen del kognitivnega procesiranja. Uspešen kognitiven nadzor je tako možen le, če se področja in mehanizmi možganov, ki so potrebni za doseg določenega cilja, med seboj prožno usklajujejo in povezujejo ter ustvarjajo začasne navidezne delovne skupine. Nevroznanstvene študije so pokazale obstoj omrežij kognitivnega nadzora, ki so podlaga tako stabilnemu vzdrževanju aktivnosti relevantnih možganskih sistemov, kot tudi fleksibilnemu preklapljanju med njimi 2, 3, 9, 11.

Prefrontalni korteks je vključen predvsem v stabilno aktivno vzdrževanje reprezentacij, ki so odporne na distraktorje in povezane s ciljem, ter s tem predstavlja podlago stabilnemu kognitivnemu nadzoru. Pri fleksibilnem kognitivnem nadzoru pa imajo pomembno vlogo na dopamin zelo občutljivi bazalni gangliji, ki se vključujejo predvsem pri nalogah kognitivnega preklapljanja 12, 13. S svojo aktivnostjo vplivajo na povezanost med prefrontalnim korteksom in posteriornimi deli korteksa ter tako uravnavajo vedênje 14, 15.

Sistem kognitivnega nadzora ima omejene kapacitete, saj lahko naenkrat procesiramo samo omejeno število dražljajev oziroma izvajamo le omejeno število nalog. Pri rutinskih interakcijah s kompleksnimi senzoričnimi okolji je zato pomembno, da se osredotočimo le na določene informacije in izberemo tiste, ki so relevantne za naše vedenje 16, 17. Ljudje smo pri tem bolj ali manj uspešni, saj se med seboj razlikujemo v kapaciteti kognitivnega nadzora. Posamezniki, ki imajo boljši kognitivni nadzor, bolje nadzorujejo svoje vedênje in ga usmerjajo k cilju.

Vloga kognitivnega nadzora pri duševnih in nevrodegenerativnih motnjah

Kognitivni nazdor ima pomembno vlogo tudi pri večini psihiatričnih in nevrodegenerativnih motenj in bolezni 18. Na eni strani je kognitivni nadzor lahko primarno ali sekundarno poškodovan, po drugi plati pa ima lahko tudi mediacijsko vlogo in omogoča nadzor simptomov 10. Tako je kapaciteta sistema kognitivnega nazora zelo pomemben dejavnik, saj razlikuje med posamezniki, soočenimi z enako vrsto bolezni: posamezniki z dobrim kognitivnim nadzorom pri manj izraženi patologiji lažje in bolje obvladujejo simptome, zato njihova kakovost življenja ostaja visoka, pri hujših oblikah bolezni pa so simptomi blažji. Obratno pa posamezniki s slabšim nadzorom že pri blažji obliki bolezni občutijo resne simptome, ki močno motijo vsakodnevno življenje 10.

Kognitivne funkcije so pomembno poškodovane tudi pri depresiji. Čeprav si študije v zaključkih niso vedno enotne, izstopajo predvsem poškodovanosti na področju pozornosti, spomina, psihomotorične hitrosti, hitrosti procesiranja, izvršilnih procesov, učenja, preklapljanja med procesi in dejavnostmi, inhibicije (dražljajev ali akcij), idr. 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. Ker pa je za depresijo značilno, da se bolniki med sabo močno razlikujejo glede na simptomatiko 29, 30, 31, 32, 33, se to odraža tudi na nivoju kognitivne oškodovanosti, ki v depresiji še ni popolnoma jasna, in možno razlago za to bi lahko iskali ravno v heterogenosti bolezni.

Vabilo k raziskavi

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani poteka raziskava o vzorcih vedênja in kogniciji pri bolnikih z depresijo, kjer preverjamo, kako so pri depresiji oškodovane kognitivne funkcije in posledično vsakodnevno delovanje. Za boljše razumevanje sprememb v možganskem delovanju ob bolezni pa potrebujemo tudi vzorec zdravih posameznikov za kontrolno skupino.

K sodelovanju vabimo moške in ženske med 20. in 65. letom, ki bi bili pripravljeni sodelovati v raziskavi in pomagati pri ugotavljanju, na kakšen način depresija vpliva na vsakodnevno miselno delovanje. Udeležba v raziskavi zajema dve srečanji po eno uro, kraj srečanja pa je prilagodljiv.

Vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati v raziskavi in nameniti svoj dragoceni čas znanosti, vabimo, da pišejo na naslov: [email protected].

    ___

  1. Ionescu T. Exploring the nature of cognitive flexibility. New Ideas in Psychology. 2012; 30 (2): 190–200. http://doi.org/10.1016/j.newideapsych.2011.11.001 ↩

  2. Corbetta M, Shulman GL. Control of goal-directed and stimulus-driven attention in the brain. Nature Reviews. Neuroscience. 2002; 3 (3): 201–215. http://doi.org/10.1038/nrn755 ↩

  3. Power JD, Petersen SE. Control-related systems in the human brain. Current Opinion in Neurobiology. 2013; 23 (2): 223–228. http://doi.org/10.1016/j.conb.2012.12.009 ↩

  4. Collins A, Koechlin E. (2012). Reasoning, learning, and creativity: frontal lobe function and human decision-making. PLoS Biology. 2010; 10 (3): e1001293. http://doi.org/10.1371/journal.pbio.1001293 ↩

  5. Genovesio A, Wise SP, Passingham RE. Prefrontal-parietal function: from foraging to foresight. Trends in Cognitive Sciences. 2014; 18 (2): 72–81. http://doi.org/10.1016/j.tics.2013.11.007 ↩

  6. Koechlin E, Hyafil A. (2007). Anterior prefrontal function and the limits of human decision-making. Science. 2002; 318 (5850): 594–598. http://doi.org/10.1126/science.1142995 ↩

  7. Sakai K. Task set and prefrontal cortex. Annual Review of Neuroscience. 2008; 31, 219–245. http://doi.org/10.1146/annurev.neuro.31.060407.125642
 ↩

  8. Shadlen MN, Kiani R. Decision making as a window on cognition. Neuron. 2013; 80 (3): 791–806. http://doi.org/10.1016/j.neuron.2013.10.047
 ↩

  9. Cole MW, Schneider W. The cognitive control network: Integrated cortical regions with dissociable functions. NeuroImage. 2007; 3 7 (1): 343–360. http://doi.org/10.1016/j.neuroimage.2007.03.071 ↩

  10. Dosenbach NUF, Fair DA, Miezin FM, et al. Distinct brain networks for adaptive and stable task control in humans. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 2007; 104 (26): 11073–11078. http://doi.org/10.1073/pnas.0704320104 ↩

  11. Fallon SJ, Williams-Gray CH, Barker RA, Owen AM, Hampshire A. Prefrontal Dopamine Levels Determine the Balance between Cognitive Stability and Flexibility. Cerebral Cortex. 2013; 23 (2): 361–369. http://doi.org/10.1093/cercor/bhs025 ↩

  12. van Schouwenburg M, Aarts E, Cools R. Dopaminergic modulation of cognitive control: distinct roles for the prefrontal cortex and the basal ganglia. Current Pharmaceutical Design. 2010; 16(18): 2026–2032. http://doi.org/10.2174/138161210791293097 ↩

  13. Mink JW. The basal ganglia: focused selection and inhibition of competing motor programs. Progress in Neurobiology. 1996; 50 (4): 381–425. ↩

  14. Stuphorn V. Neural mechanisms of response inhibition. Current Opinion in Behavioral Sciences. 2015; 1: 64–71. http://doi.org/10.1016/j.cobeha.2014.10.009 ↩

  15. Scolari M, Seidl-Rathkopf KN, Kastner S. Functions of the human frontoparietal attention network: Evidence from neuroimaging. Current Opinion in Behavioral Sciences. 2015; 1: 32–39. http://doi.org/10.1016/j.cobeha.2014.08.003 ↩

  16. Walton ME, Chau BKH, Kennerley SW. Prioritising the relevant information for learning and decision making within orbital and ventromedial prefrontal cortex. Current Opinion in Behavioral Sciences. 2015; 1: 78–85. http://doi.org/10.1016/j.cobeha.2014.10.005 ↩

  17. Diamond A. Executive functions. Annual Review of Psychology. 2013; 64: 135–168. http://doi.org/10.1146/annurev-psych-113011-143750 ↩

  18. Cole MW, Repovš G, Anticevic A. The frontoparietal control system: a central role in mental health. The Neuroscientist : a Review Journal Bringing Neurobiology, Neurology and Psychiatry. 2014; 20 (6): 652–664. http://doi.org/10.1177/1073858414525995 ↩

  19. Airaksinen E, Larsson M, Lundberg I, Forsell Y. Cognitive functions in depressive disorders: evidence from a population-based study. Psychological Medicine. 2004; 34 (1): 83–91. http://doi.org/10.1017/S0033291703008559 ↩

  20. Gohier B, Ferracci L, Surguladze SA, et al. Cognitive inhibition and working memory in unipolar depression. Journal of Affective Disorders. 2009; 116 (1-2): 100–105. http://doi.org/10.1016/j.jad.2008.10.028 ↩

  21. Hammar A, Kildal AB, Schmid M. Information processing in patients with first episode major depression. Scandinavian Journal of Psychology. 2012; 53 (6): 445–449. http://doi.org/10.1111/sjop.12012 ↩

  22. Lee RSC, Hermens DF, Porter MA, Redoblado-Hodge MA. A meta-analysis of cognitive deficits in first-episode Major Depressive Disorder. Journal of Affective Disorders. 2012; 140 (2): 113–124. http://doi.org/10.1016/j.jad.2011.10.023 ↩

  23. McDermott L, Ebmeier KP. A meta-analysis of depression severity and cognitive function. Journal of Affective Disorders. 2009; 119 (1-3): 1–8. http://doi.org/10.1016/j.jad.2009.04.022 ↩

  24. Newman PJ, Silverstein ML. Neuropsychological test performance among major clinical subtypes of depression. Archives of Clinical Neuropsychology: the Official Journal of the National Academy of Neuropsychologists. 1987; 2 (2): 115–125. ↩

  25. Porter RJ, Bourke C, Gallagher P. Neuropsychological impairment in major depression: its nature, origin and clinical significance. The Australian and New Zealand Journal of Psychiatry. 2007; 41 (2): 115–128. http://doi.org/10.1080/00048670601109881 ↩

  26. Rock PL, Roiser JP, Riedel WJ, Blackwell AD. Cognitive impairment in depression: a systematic review and meta-analysis. Psychological Medicine. 2013; 44 (10): 2029–2040. http://doi.org/10.1017/S0033291713002535 ↩

  27. Snyder HR. Major depressive disorder is associated with broad impairments on neuropsychological measures of executive function: A meta-analysis and review. Psychological Bulletin. 2013; 139 (1): 81–132. http://doi.org/10.1037/a0028727 ↩

  28. Trivedi MH, Greer TL. Cognitive dysfunction in unipolar depression: Implications for treatment. Journal of Affective Disorders. 2014; 152-154: 19–27. http://doi.org/10.1016/j.jad.2013.09.012
 ↩

  29. Gualtieri CT, Johnson LG, Benedict KB. Neurocognition in depression: patients on and off medication versus healthy comparison subjects. The Journal of Neuropsychiatry and Clinical Neurosciences. 2006; 18 (2): 217–225. http://doi.org/10.1176/jnp.2006.18.2.217 ↩

  30. Halbreich U, Kahn LS. Atypical depression, somatic depression and anxious depression in women: are they gender-preferred phenotypes? Journal of Affective Disorders. 2007; 102 (1-3): 245–258. http://doi.org/10.1016/j.jad.2006.09.023 ↩

  31. Hasselbalch BJ, Knorr U, Kessing LV. Cognitive impairment in the remitted state of unipolar depressive disorder: A systematic review. Journal of Affective Disorders. 2011; 134 (1-3): 20–31. http://doi.org/10.1016/j.jad.2010.11.011 ↩

  32. Parker G, Fletcher K, Paterson A, Anderson J, HongM. Gender differences in depression severity and symptoms across depressive sub-types. Journal of Affective Disorders. 2014; 167 (C): 351–357. http://doi.org/10.1016/j.jad.2014.06.018 ↩

  33. Thase ME, Atypical Depression: Useful Concept, but it’s Time to Revise the DSM-IV Criteria. Neuropsychopharmacology. 2009; 34 (13): 2633–2641. ↩

asist. Vida Ana Politakis, univ. dipl. psih.
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta v Ljubljani

Prejeto: 5.2.2019
Objavljeno: 18.3.2019