Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Hiperglikemija pomeni povišano vrednost glukoze – sladkorja – v krvi. V otroštvu je hiperglikemija najpogosteje posledica sladkorne bolezni tip 1 (SB1), ki je ena najbolj pogostih kroničnih bolezni otroštva. Hiperglikemija vpliva na spremembo zgradbe v razvijajočih se možganih otrok in tudi zrelih možganih odraslih.1
Vzrok SB1 je avtoimuno uničenje beta celic v Langerhansovih otočkih trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Inzulin je hormon, ki uravnava presnovo sladkorjev v telesu, prav tako pa vpliva tudi na presnovo beljakovin in maščob.
Klasični znaki hiperglikemije, ki je posledica SB1, so: poliurija (povečano izločanje vode iz telesa), polidipsija (povečano pitje), polifagija (povečano hranjenje) in hujšanje, pri določenem deležu otrok pa se razvije tudi acidoza (zakisanje krvi). 2
Najresnejši akutni zaplet SB1 je diabetična ketoacidoza, kronični zapleti pa so okvare malih in velikih žil, ki se kažejo kot okvara mrežnice, ledvic, koronarnih arterij, možganskega žilja in živcev. Napredovanje kroničnih zapletov je povezano s slabo presnovno urejenostjo bolezni.3 4 5 Presnovno urejenost spremljamo z merjenjem glikozilacije (nenecimatske vezave sladkorja) hemoglobina (HbA1c), s pomočjo katerega ocenimo nihanja krvnega sladkorja v obdobju dveh do treh mesecev pred takšno meritvijo.6
Natančni mehanizmi, ki povezujejo kronično hiperglikemijo z diabetičnimi žilnimi zapleti, še niso povsem razjasnjeni, pomembno vlogo pa naj bi imelo sistemsko vnetje.7 8 Z raziskavami so namreč dokazali, da imajo sladkorni bolniki v krvi povišane beljakovine, ki so prisotne ob akutnem vnetju.
Hiperglikemija pa ne vpliva le na žilje, temveč tudi na delovanje možganov.9 Sladkorni bolniki pogosto poročajo o akutnih in prehodnih motnjah miselnih procesov ob hiperglikemiji. To vpliva tako na kvaliteto življenja, kot na delovanje v vsakodnevnem življenju.10 11 Ta poročila bolnikov so tudi pri raziskovalcih vzbudila zanimanje in s tem številne raziskave. V teh raziskavah so ugotovili, da imajo med nenadnim porastom krvnega sladkorja nad 15 mmol/L (vrednost krvnega sladkorja pri zdravih tudi po obroku ne preseže 11 mmol/l), bolniki s SB1 in SB2 nižje dosežke testih inteligentnosti, in sicer predvsem na govornem13 in na spoznavnem področju. Zanimivo pa je, da se ob hiperglikemiji ali upočasni psihomotorična hitrost ali pa začnejo bolniki delati pri reševanju nalog več napak, le izjemoma pride do obojega.10
Seveda si želimo izvedeti, na kakšen način hiperglikemija vpliva na možgane. V pomoč nam je slikovna diagnostika, ki se iz leta v leto razvija, tako da lahko bolj natančno preučujemo možgane. Z magnetno resonanco (MRI) lahko preučujemo zgradbo možganov, z magnetno resonančno spektroskopijo (MRS) pa tudi presnovni profil v možganih. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) pa merimo možgansko aktivnost prek sprememb v krvnem pretoku.
Z dosedanjimi raziskavami so z MRS ugotovili, da imajo sladkorni bolniki v primerjavi z zdravo populacijo povišano koncentracijo glukoze in inozitola v možganih, kar kaže na spremenjen prenos signalov v celicah ali poškodbo možganov, kar bi v določeni meri lahko bil vzrok miselnemu upadu.11 12
Nove študije s pomočjo fMRI kažejo da so ob kronični hiperglikemiji določena področja možganov med izvajanjem nevropsiholoških testov bolj aktivirana, ter da je psihomotorična hitrost upočasnjena. Vzrok teh sprememb prav tako še ni pojasnjen. Do sedaj so raziskovali povezavo z okvaro malih žil, ki pa je niso potrdili.14 Na področju raziskovanja vpliva hiperglikemije na delovanje možganov tako ostaja še veliko odprtih vprašanj in s tem veliko možnosti raziskovanja.
Malone JI. Diabetic Central Neuropathy: CNS Damage Related to Hyperglycemia. Diabetes 2016;65:355–357 | DOI: 10.2337/dbi15-0034 ↩
Sperling MA Pediatric endocrinology. W. B. Saunders Company, Rev. Ed., 2008. Chapter 10: Diabetes mellitus. ↩
The Diabetes Control and Complication Trial (DCCT)/The Epidemiology of diabetes Intervention and Complications (EDIC) Research Groups. Beneficial effects of intensive therapy of diabetes during adolescence. Outcomes after the conclusion of the Diabetes control and Complications Trial (DCCT). Pediatrics, 2001; 139:804-812 ↩
The Diabetes Control and Complication Trial (DCCT)/The Epidemiology of diabetes Intervention and Complications (EDIC) Research Groups. Retinopathy and nephropathy in patients with type 1 diabetes four years after a trial of intensive therapy. N Engl J Med, 2000; 342:381-389 ↩
The Diabetes Control and Complication Trial (DCCT)/The Epidemiology of diabetes Intervention and Complications (EDIC) Research Groups. Intensive diabetes treatment and cardiovascular disease in patients with type 1 diabetes. N EnglJ Med, 2005; 353:2643-2653 ↩
Bratina N, Žerjav Tanšek M, Kržišnik C, Avbelj M, Battelino T. Sladkorna bolezen pri otrocih – tip 1. http://www.sladkorcki.si/media/docs/SLODA_knjizica_sole.pdf ↩
Lin J et al. Inflammation and progressive nephropathy in type 1 diabetes mellitus in the Diabetes Control and Complications Trial (DCCT). Diabetes Care. 2008; 31:2338-2343 ↩
Devaraj S et al. Evidence of increased inflammation and microcirculatory abnormalities in patients with type 1 diabetes and their role in microvascular complications. Diabetes. 2007; 56:2790-2796 ↩
van Harten B et al. Brain imaging in patients with diabetes: a systematic review. Diabetes Care 2006; 29: 2539-2548 ↩
Cox DJ, Kovatchev BP, Gonder-Frederick LA et al. Relationships between hyperglycemia and cognitive performance among adults with type 1 and type 2diabetes. Diabetes Care, 2005; 28: 71-77 ↩
Perez KM, Patel NJ, Lord JH, Savin KL, Monzon AD, Whittemore R, Jaser SS. Executive Function in Adolescents With Type 1 Diabetes: Relationship to Adherence, Glycemic Control, and Psychosocial Outcomes. J Pediatr Psychol, Dec 2016, jsw093.DOI: https://doi.org/10.1093/jpepsy/jsw093 ↩
Lin A, Northam LA, Werther GA,and Cameron FJ. Risk Factors for Decline in IQ in Youth With Type 1 Diabetes Over the 12 Years From Diagnosis/Illness Onset Diabetes Care 2015;38:236–242 | DOI: 10.2337/dc14-1385 ↩
Cameron FJ et al. Insights into the acute cerebral metabolic changes associated with childhood diabetrs. DiabetMed 2005; 22:648-653 ↩
Hway M, Tudorescu DL, Nunley K, Karim H, Aikenstein HJ, Orchard TJ, Rosano L. Brain Activation and Psychomotor Speed in Middle-Aged Patients with Type 1 Diabetes: Relationships with Hyperglycemia and Brain Small Vessel Disease. Journal of Diabetes Research, Volume 2016, Article ID 9571464, 11 pages; htttp://dx.doi.org/10.1155/2016/9571464 ↩
asist. Jasna Šuput Omladič, dr. med.
dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih.
Pediatrična klinika
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Recenziral:
prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Prispelo: 31. januar 2017
Sprejeto: 11. maj 2017
Objavljeno: 15. maj 2017