Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Če bi se morali odločiti med 100 % verjetnostjo za dobiček 70 evrov in 50 % verjetnostjo za dobiček 100 evrov, kaj bi rajši izbrali? Kaj pa, če bi se morali odločiti med 100 % verjetnostjo za izgubo 70 evrov in 50 % verjetnostjo za izgubo 100 evrov?
Človeško odločanje je zapleten kognitivni proces, ki ga je preučevalo mnogo raziskovalcev. Med njimi sta bila psihologa in ekonomista Daniel Kahneman in Amos Tversky, ki sta leta 1979 objavila članek, v katerem sta predstavila teorijo obetov (angl. prospect theory). Teorija razlaga, kako ljudje presojamo tveganje in sprejemamo finančne odločitve pod negotovimi pogoji. V štiridesetih letih, ki so minila od objave, je močno vplivala na razumevanje odločanja v znanosti, oblikovanje politik in razlago vedenja na različnih področjih od potrošništva, poslovodstva in zavarovalništva do javnega zdravja ter varovanja okolja. Postala je ena najvplivnejših teorij v vedenjski znanosti. Kahneman je za svoje delo na področju odločanja pod tveganimi pogoji in integracije psiholoških spoznanj v ekonomijo, kar je botrovalo razvoju področja vedenjske ekonomije, leta 2002 prejel Nobelovo nagrado.
Zgodnejše ekonomske teorije odločanja so na človeka gledale kot na racionalenga in sebičnega agenta, ki stremi k maksimiziranju koristi, njegove preference pa se ne spreminjajo. To velja tudi za teorijo pričakovane koristnosti (angl. expected utility theory), ki je bila pred teorijo obetov prevladujoč model razlage tveganega odločanja. Teorija je predstavila koncept koristnosti (utility) in utemeljila, da se ljudje ne odločamo glede na absolutno denarno vrednost končnih izidov, temveč glede na psihološko vrednost oziroma koristnost, ki nam jo ti izidi prinašajo. Dobiček sto evrov na primer nima enake koristnosti za nekoga, ki ima na banki tisoč evrov, kot za nekoga, ki ima na banki milijon evrov.
Kahneman in Tversky sta pokazala, da ljudje pri odločanju med negotovimi izidi sistematično kršijo aksiome racionalnosti, na katerih temelji teorija pričakovane koristnosti. Udeležencem – študentom in zaposlenim na univerzah v Izraelu, ZDA in na Švedskem – sta predstavila serijo binarnih finančnih odločitev. Morali so izbirati med možnostmi z različnimi verjetnostmi za posamezne izide. Odločali so se na primer, ali jim je ljubša 90 % verjetnost za dobiček 1800 eur ali 45 % verjetnost za dobiček 3600 eur. Izbirali so tudi med potencialnimi izgubami – če jim je na primer ljubša 80 % verjetnost za izgubo 2400 eur ali 100 % verjetnost za izgubo 1800 eur. Na podlagi odgovorov sta raziskovalca izpeljala novo teorijo, teorijo obetov, s katero razlagata vzorce odločitev, ki jih ljudje sprejemamo pod negotovimi pogoji.
Za razliko od teorije pričakovane koristnosti teorija obetov upošteva referenčno točko, na podlagi katere presojamo koristnost. Predstavljajmo si, da imata danes tako Jack kot Jill 5 milijonov evrov. Včeraj je imel Jack en milijon, Jill pa devet. Sta danes enako srečna? Čeprav imata zdaj enako količino denarja, je za Jacka to predstavljalo dobiček, za Jill pa izgubo. Dobiček vodi v zadovoljstvo, izguba pa v razočaranje, in koristnost petih milijonov je za Jacka in Jill različna. To je povezano s ključnim učinkom, ki ga opisuje teorija obetov – nenaklonjenostjo izgubam (loss aversion). Izgube imajo na nas močnejši učinek kot dobički; bolečina ob izgubi petih evrov bo večja kot zadovoljstvo ob dobičku enake količine denarja. Ljudje se ob možnosti izgub obnašamo drugače kot ob možnosti dobičkov. Pri potencialnih dobičkih se izogibamo tveganju in rajši izberemo manjše, a gotove dobičke. Pri prvi izbiri, navedeni na začetku prispevka, bo večina ljudi tako izbrala prvo možnost. Ko gre za možne izgube, pa je situacija ravno obratna. Izgube nas tako bolijo, da se jim na vsak način poskušamo izogniti in smo zato nagnjeni k tveganju. Pri drugi izbiri na začetku prispevka bo večina ljudi izbrala drugo možnost, četudi gre za potencialno izgubo večjega zneska. O različnih možnostih torej razmišljamo v okviru dobičkov ali izgub. Vrednosti, ki so nad našo referenčno točko, opredelimo kot dobičke, vrednosti, ki so pod njo, pa kot izgube.
Kahneman in Tversky opisujeta še druge kognitivne pristranosti, ki so povezane z nenaklonjenostjo izgubam in vplivajo na naše odločanje. Eden od njih je fenomen uokvirjanja (framing). Način, kako predstavimo alternative, vpliva na našo odločitev. Rajši na primer kupimo izdelek, ki je oglaševan kot 90 % učinkovit, kot izdelek, ki je oglaševan kot 10 % neučinkovit. Še ena ugotovitev je, da smo nagnjeni k precenjevanju majhnih vrednosti in verjetnosti. Poleg tega se pogosto osredotočimo na razlike med možnostmi, njihove skupne lastnosti pa zanemarimo, kar lahko vodi v nekonsistentne izbire.
Nenaklonjenost izgubam je povezana z različnimi drugimi pristranostmi, ki so opazne v našem odločanju in presojanju vrednosti. Ljudje pogosto precenjujemo dobrine, ki si jih lastimo, še posebej tiste, ki imajo za nas čustveno vrednost in ki prvotno niso namenjene prodaji. Če kupimo karto za koncert priljubljene skupine za 50 evrov, je večinoma nočemo prodati, tudi če nekdo zanjo ponudi 300 evrov. Še en primer pristranosti je nagnjenost k nadaljevanju z določenim vedenjem, da bi upravičili (denarne ali časovne) stroške, ki so že nastali. Če v restavraciji naročimo preveč hrane, se prenajemo, da denar ne bi šel v nič.
Psihologija je mnogokrat podvržena kritikam na račun ponovljivosti raziskav. Morda najodmevnejši primer so izsledki projekta Reproducibility Project: Psychology, objavljeni leta 2015, v okviru katerega so ponovili sto psiholoških raziskav. 97 % izvirnih raziskav je imelo statistično značilne rezultate, v replikacijskih pa je bila statistično značilnih le 36 %. K majhnemu deležu uspešnih replikacij v psihologiji so prispevali številni dejavniki, kot je pristranost pri objavljanju statistično značilnih rezultatov. Neuspešne replikacije niso omejene zgolj na psihologijo, temveč se pojavljajo tudi na drugih področjih. Pojavljajo se različne iniciative, med drugim podpora odprti znanosti, ki iščejo pot iz krize ponovljivosti.
V duhu tega se vedno pogosteje pojavljajo obsežni replikacijski projekti, ki prevprašujejo dognanja, temelječa na močno uveljavljenih teorijah. Glede na ogromen vpliv teorije obetov smo menili, da je potrebno izvesti obsežno replikacijsko študijo na heterogenem vzorcu ljudi iz različnih kultur. Študijo smo izvedli v raziskovalni skupini, sestavljeni večinoma iz študentov in mladih raziskovalcev na začetku kariere, v okviru Junior Researcher Programma pod vodstvom dr. Kaia Ruggerija z Univerze Columbia. Raziskava je potekala v 13 jezikih na 4098 udeležencih iz 19 držav, med katerimi je bila tudi Slovenija. Drugi slovenski član ekipe je bil psiholog Jakob Kveder.
Maja 2020 smo v Nature Human Behaviour objavili članek z naslovom Replicating patterns of prospect theory for decision under risk (Repliciranje vzorcev teorije obetov za odločanje ob prisotnosti tveganja). Tako pri zbiranju kot analizi podatkov smo v največji možni meri ohranili metode iz izvirnega članka. Oblikovali smo spletni vprašalnik z binarnimi odločitvami, ki smo ga prevedli in priredili za vsako državo. Uporabili smo valute posameznih držav in ustrezno prilagodili denarne vrednosti. Odgovore smo analizirali za vsako državo posebej in na združenih podatkih. Preference za določeno izbiro na posamenih postavkah so se na združenih podatkih ponovile v 94 %; stopnja replikacije pri posameznih državah je od 69 % do 94 %. Pet od šestih učinkov, ki sta jih Kahneman in Tversky opisala v svoji teoriji, smo replicirali v vseh državah.
Zaključek naše raziskave je, da se teorija obetov uspešno replicira na sodobnem vzorcu ljudi iz različnih držav. Prisotni so učinki, kot so uokvirjanje, precenjevanje majhnih verjetnosti in različna nagnjenost k tveganju pri dobičkih in izgubah. Velikosti učinka v replikacijski študiji so bile za večino postavk manjše, kar pomeni, da udeleženci niso izražali tako močne preference za eno od obeh možnosti kot v izvirni raziskavi. Uspešna replikacija sama po sebi ne naslavlja vseh kritik koncepta nenaklonjenosti izgubam in teorije obetov. Na podlagi rezultatov ne moremo zaključiti, da je teorija obetov neizpodbitno dejstvo, lahko pa rečemo, da so vzorci odločanja, ki se pojavljajo danes, skladni z izvirno teorijo. Zaključujemo, da je teorija obetov robusten model, ki opisuje odločanje pod tveganimi pogoji in ga lahko apliciramo v različnih okoljih.
Dodana vrednost raziskave je v tem, da nismo vzorčili zgolj v Evropi in Severni Ameriki, temveč smo zajeli tudi Južno Ameriko, Avstralijo in Azijo. V raziskavah s področja psihologije in družboslovnih ved vzorec namreč pogosto sestavljajo ljudje iz zahodnih, izobraženih, industrializiranih, bogatih in demokratičnih držav. Ta pojav, ki so ga poimenovali fenomen WEIRD (White, Educated, Industrialized, Rich, Democratic), onemogoča, da bi rezultate posplošili na večino svetovne populacije, ki ne sodi v omenjen vzorec.
V članku poudarjamo, da obstajajo skupine ljudi, ki se obnašajo drugače, kot predvideva teorija obetov. Čeprav večina ljudi izbere manjši, a gotovi dobiček, bo določena manjšina izbirala negotove večje dobičke in bo v vseh kontekstih nagnjena k tveganju. Pomembno se je zavedati, da obstajajo skupine ljudi z netipičnimi izbirami, ki jih je potrebno upoštevati pri raziskovanju in apliciranju teorije.