Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Razvpitega pojava žrtvenega jagnja se še nismo otresli. Z lahkoto ga poimenujemo javno sramotenje (ang. public shaming), ki ga srečujemo tudi danes v dobi interneta. V prispevku ga bom obravnavala z vidika dveh vprašanj: zakaj do tega pojava pride in kakšna je njegova vloga v družbi.
Najverjetneje vsi poznate tisti nerazumljiv zoprn občutek, ki ga ponavadi povzroči nelagodje, ko nas je sram. Pojavljati se začne približno pri dveh letih in pol v otroštvu, razvija pa se kasneje s socializacijo. Največkrat je izražen z burnimi fiziološkimi odzivi avtonomnega živčevja v obliki »rdečice«1. Hkrati ob zardevanju pa se nam porodijo strahovi, kaj si bodo drugi o nas mislili, ko bodo ta odziv opazili. Zaradi te odnosne komponente – če nisi sprejet, si namreč izključen – je sram socialni občutek, ki ga gradimo v odnosu z drugimi in zajema celoto človeka, vpleta družbeno zavračanje in načenja samospoštovanje2 3.
Ljudi je redko sram pred tistimi, s katerimi so si blizu. Za intimen odnos je značilno, da se dva posameznika sprejmeta, zato je jasno, da v takšnem odnosu ni strahu pred zavračanjem. Sram je čustvo, ki ga čutimo pred ljudmi, s katerimi si nismo blizu, ki so na razdalji in ki jih ne poznamo. Na ta način nam omogoča, da se zavarujemo pred zunanjim svetom ter da razumemo meje med sprejemljivim in neprimernim. Na drugi strani v javni prostor uvrščamo v veliki meri nam nepoznane ljudi, kjer so navzoče družbene norme in vrednote, ki tvorijo kulturo. Ravno z različnimi normami in pravili so določena sprejemljiva, neprimerna ter tudi prepovedana in sankcionirana vedenja. Ko torej govorimo o javnem sramotenju, govorimo hkrati tudi o moraliziranju. Primerov iz zgodovine, ki orisujejo javno sramotenje, je mnogo.
Spomnimo se Marije Magdalene (zgodbe iz Svetega pisma Nove zaveze), ki je bila predmet mnogih razprav, poznana pa predvsem zaradi prešuštva. Obsojena je bila na javno sramotenje in na smrtno kamenjanje. Gotovo najdemo podobne situacije tudi v današnjem času. Danes namesto javnega kamenjanja, poznamo rumeni tisk, kjer se spletejo zgodbe preko informacij, ki so dostopne novinarjem, in poznamo internet, kjer se te informacije prav tako razpredejo po različnih kanalih (npr.: Facebook, YouTube, Twitter …). Že sama novica v medijih, poročilih in dejstvo, da se ljudje o isti stvari pogovarjajo na kosilu, avtobusu, ob druženjih, lahko posameznika zelo zaznamuje. Nikogar ne zanima predzgodba, kako se je posameznik počutil ali kakšno je njegovo stališče do dejanja. Usmerjeni smo zgolj in samo na storjeno dejanje. Prav vsi moraliziramo o sprejemljivosti izpostavljenih vedenj.
Spomnimo se srednjega veka in takratnega zasramovanja. V tistem času so na sramotilni steber (pranger) privezovali storilce kaznivih dejanj, duševno bolne ter deviantneže4. Izpostavljali so jih javnemu posmehu v opozorilo, da je njihovo vedenje vredno sramu. Bi lahko v tem oziru govorili, da je sramotilni steber današnje dobe Facebook zid? Hote ali ne, naši podatki lahko hitro postanejo dostopni vsem poznanim in neznanim uporabnikom interneta. Poleg zlorabe osebnih podatkov in posameznikove zasebnosti pa bomo na spletnih omrežij zasledili še vsaj dva druga tipa zlorab: spletno ustrahovanje in trolling. Spletno ustrahovanje je nadpomenka za ustrahovanje in sovražno vedenje preko elektronske tehnologije, medtem ko pod »trolling« (slov. »trolanje«) uvrščamo čustveno zlorabo, žaljenje in izzivanje v nekem skupinskem omrežju z namenom izzvati čustveno reakcijo žrtve. Trolanje zasledimo v večji meri na spletnih igrah, masovnih socialnih omrežjih z namenom, da skupnost bere dogajanje.
Za oba tipa zlorab je značilno, da vplivajo na oblikovanje identitete, zaradi česar lahko posameznik doživi veliko travmo. Ta se lahko kaže v anksioznih motnjah – največkrat v obliki posttravmatične stresne motnje1. Zanjo je značilno, da psihološko podoživljanje in anksioznost po izpostavitvljenosti močnemu stresu3. Na drugi strani pa se vzpostavlja vprašanje, zakaj sledimo črednemu nagonu večinskega »kamenjanja«? Vsak naj bi bil odgovoren za svoja dejanja, dokler ne krši tujih pravic. Če nekoga denimo prevaramo oziroma »prešuštvujemo«, bomo odgovornost nosili s tveganjem, da lahko partnerja/partnerico na ta način izgubimo. Izguba sama je ena velika kazen, moraliziranje pa jo lahko le še poglobi.
Če preidem nazaj na zgodovino: v 17. stoletju se je vzpostavila praksa »čiščenja« preko družbenega nadzorovanja, higiene javnega reda in miru in krotenja »živalskosti človeka« 4. Z omenjenimi tehnikami je družba želela odpravljati to divjo naravo, ki jo družbene norme niso uspele krotiti. V 18. stoletju se je tako na institucionalni ravni pojavilo obdobje diferenciacije kot ustanove za t.i. »problematične«. S tem je namreč moralna obravnava širila prepričanje, da se blaznežem povrne razum s spoštovanjem norm. Torej lahko zaključimo, da pojav »moraliziranja« res ni tako tuj in prav gotovo ni novodoben. Izpostavitev javnosti in podoživljanje »krize osramočenega« ima svoj namen. Gre za vzvod s katerim družba grozi posameznikom z izključitvijo iz družbe in jim predstavlja grožnjo, da ne bodo preživeli, v kolikor ne bodo spoštovali družbenih norm.
Tehnike kaznovanja in sramotenja se spreminjajo skozi čas, prostor in s kulturo, a oznaka oziroma stigma ostaja vseskozi enaka. Glavni namen javnega poniževanja je, da se žrtveno jagnje v javnosti razvrednoti. Na eni strani svoboda govora, na drugi bolečine in travme posameznika. V poplavi vseh informacij, ki so na dosegu našim očem in očem drugih, smo še toliko bolj izpostavljeni tujemu mnenju. Smo Benthamov institucionaliziran panoptikon nadomestili s spletnim? Panoptikon je bilo krožno poslopje, v katerem so jetniški uslužbenci iz središča nadzorovali jetnike v celicah 5. Jetniki niso mogli vedeti, ali jih nadzornik v danem trenutku opazuje, zato naj bi se vedno vedli, kot da so opazovani. Francoski filozof Michel Foucault pa ga je razširjeno razumel kot metaforo za vseprežemajoče in neprenehno nadzorovanje tudi v ostalih modernih organizacijah kot so šole, bolnišnice, tovarne, zapori in druge ustanove. Če potegnemo vzporednico, bi lahko rekli, da postavljamo na nek način tudi spletni panoptikon, pri katerem nam dostop do informacij omogoča vseprežemajočo informiranost, naj si bo utemeljeno na objektivnih dejstvih ali ne. Del spletnega ustrahovanja postanejo nerodne izjave ali posneta nespametna dejanja. Informacije so še vedno dostopne javnosti, le da so prave obraze zamenjali profili ali slikovna okenca. Javna izpostavitev pa se je prenesla na splet. Kar naenkrat tako ni več nobene zasebnosti, temveč ta preide na družbeno reševanje problemov.
Glavno sporočilo, ki ga v pričujočem prispevku skušam predstaviti je, da je včasih v primerih osebnih ali medosebnih kriz vredno stopiti korak nazaj, premisliti kaj to pomeni za nas in kaj lahko pomeni za posameznika; da je vredno prisluhniti vsem platem zgodbe in se tako naučiti objektivnega presojanja. To velja tudi za primere spletnega ustrahovanja. Krize, ki jih pri tem posameznik lahko podoživlja, namreč puščajo za sabo velike rane in močne sledove. Tako se lahko kriza, ki se pojavi v javnem prostoru moraliziranja, prenese na posameznika, ta pa se na grožnje in moralne sodbe lahko različno odzove.
Kaufman, G. (2004). The psychology of shame: Theory and treatment of shame-based syndromes. Springer Publishing Company: 1-28 ↩
Khimm, S. (2016). The Shame Game. NEW REPUBLIC, 247(4): 18-25. ↩
DeYoung, P. A. (2015). Understanding and treating chronic shame: A relational/ neurobiological approach. Routledge. ↩
Pregelj, P., Kores Plesničar, B., Tomori, M., Zalar, B. in Ziherl, S. (2013). Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika. ↩
Foucault, M., in Rotar, D. B. (2004). Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Krtina. ↩
Dolores Trol, študentka kognitivne znanosti