Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Sodobna »frenologija« – struktura možganov nam govori o osebnosti
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Vedênje je bilo ljudem že od nekdaj zanimivo, zato so mu vedno posvečali veliko pozornosti. V 19. stoletju je frenologija poskušala vedênje razložiti s pomočjo oblike lobanjskih kosti, iz katere naj bi razbrali človekovo osebnost. Dandanes v to nihče ne verjame več, povezava med možgani in vedênjem pa je vendarle še vedno aktualna in s pojavom sodobnih metod slikanja možganov lahko kaj več povemo o obliki in strukturi možganov ter njihovih funkcijah.
Nevroznanost osebnosti je področje, ki se ukvarja s proučevanjem osebnosti z vidika bioloških procesov v možganih, kamor uvrščamo individualne razlike v vedênju, kogniciji, čustvovanju in motivaciji. Glavna predpostavka temelji na ideji, da osebe kot celote ne moremo razumeti, ne da bi razumeli možgane1. S pomočjo nevroznanstvenih metod in tehnik ter mer osebnosti lahko postavljamo preverljive modele biološke podlage osebnosti. V tem članku se bomo posvetili le strukturnim tehnikam slikanja možganov, čedalje bolj popularne pa so tudi druge metode kot so molekularna genetika in funkcijske metode slikanja možganov2. S pomočjo sodobnih metod slikanja možganov lahko prikažemo njihovo zgradbo in povezave med posameznimi področji, krvni pretok, energijsko presnovo in spremembe v aktivnosti posameznih področij3.
Opisovanje medosebnih razlik je eno večjih področij psihologije. Dolgo časa je bilo osrednje vprašanje psihologije osebnosti, katere so temeljne značilnosti, po katerih se ljudje med seboj razlikujemo. Eden izmed najpopularnejših modelov osebnosti je t. i. petfaktorski model osebnosti, ki zajema pet dimenzij: ekstravertnost, nevroticizem, odprtost, vestnost in sprejemljivost4. Ekstravertnost je povezana z nagnjenostjo k doživljanju pozitivnih čustev, ki tipično izvirajo iz izkušenj nagrajevanja. Ravno obratno velja za nevroticizem; povezan je z nagnjenostjo k doživljanju negativnih čustev5. Sprejemljivost zajema značilnosti, ki so povezane z altruizmom, skrbjo za potrebe, želje in pravice drugih. Vestnost zajema sposobnost zaviranja impulzov, vzgonov z namenom sledenja pravil ali stremenja k dolgoročnim ciljem. Za odprtost so značilne sposobnosti procesiranja abstraktnih in zaznavnih informacij, fleksibilnost in učinkovitost v mišljenju6.
Ena prvih celostnih študij, ki je raziskovala povezave med prostornino izbranih možganskih področij in izraženostjo vseh petih dimenzij osebnosti pri zdravih odraslih je bila študija DeYounga in sodelavcev1. Glede na opise osebnostnih dimenzij in poznavanja funkcij možganskih regij so predpostavljali, da bodo našli razlike v možganskih sistemih, zadolženih za nagrajevanje2 – nukleus akumbens, amigdala, orbitofrontalna skorja (ekstravertnost) –, ter sistemih, ki so občutljivi na grožnjo in kazen7 – amigdala, anteriorna in medialna cingulatna skorja, medialna prefrontalna skorja in hipokampus (nevroticizem). Sprejemljiva vedênja so povezana z razumevanjem čustev drugih, njihovih namer in mentalnih stanj, zajemajo empatijo, teorijo uma in druge oblike procesiranja socialnih informacij2,8, zato so avtorji predvidevali, da se bodo razlike pojavile v superiornem temporalnem sulkusu, temporoparietalnem stičišču in posteriorni cingulatni skorji. Vedênja, povezana z vestnostjo, se navezujejo na sposobnost načrtovanja in sledenja kompleksnim pravilom2,9, zato so avtorji predvidevali, da se bodo razlike pojavljale v prefrontalni skorji. Ravno tako kot vestnost, so tudi za odprtost predvidevali, da bodo našli strukturne variacije prefrontalne skorje, konkretno dorzolateralnega dela, anteriorne prefrontalne skorje in anteriorne parietalne skorje, saj se te strukture funkcijsko povezuje z delovnim spominom, pozornostjo, abstraktnim mišljenjem in kognitivnim nadzorom6.
Rezultati so pokazali, da so bile predpostavke pravilne za vse dimenzije petfaktorskega modela osebnosti razen za odprtost7. Ekstravertnost je bila povezana z večjo prostornino medialne orbitofrontalne skorje. To področje je vpleteno pri določanju vrednosti nagrade dražljajem10. Nevroticizem je bil povezan z zmanjšano prostornino dorzomedialne prefrontalne skorje in dela leve medialne temporalne hemisfere, predvsem posteriornega hipokampusa, ter z večjo prostornino medialne cingulatne skorje7. Rezultati podpirajo hipotezo o vplivu in slabi zmožnosti uravnavanja negativnih čustev, ki je značilna za nevroticizem. Hipokampus je vključen v proces prepoznavanja negotovosti, konfliktov, ruminacije in anksioznosti, medialna cingulatna skorja pa je zadolžena za prepoznavanje napak in odgovorov na bolečino, tako telesno kot čustveno11. Večja prostornina tako odraža večjo občutljivost na možnost napak in bolečino, povezano s kaznijo7. Manjša prostornina dorzomedialne prefrontalne skorje je bila povezana s slabšim uravnavanjem čustev12 in nagnjenostjo k negativni samooceni2. Sprejemljivost je bila povezana z zmanjšano prostornino posteriornega superiornega temporalnega sulkusa in s povečano prostornino posteriorne cingulatne skorje7. Superiorni temporalni sulkus sodeluje pri interpretaciji dejanj in namer drugih, posteriorna cingulatna skorja pa je vpletena v proces razumevanja drugih oseb, njihovih prepričanj, mnenj8. Obe funkciji zajemata procese, ki sovpadajo z vedênji, povezanimi s procesiranjem socialnih informacij, ki vodijo v altruizem7. Avtorji so našli tudi povezavo z večjo prostornino fuziformnega girusa, ki je vpleten v procesiranje obrazov, v tej študiji pa je bil prepoznan kot del sistema za procesiranje socialnih informacij9,13. Večja prostornina medialnega frontalnega girusa in leve lateralne prefrontalne skorje je bila povezana z večjo vestnostjo7. Medialni frontalni girus je vpleten v vzdrževanje informacij v delovnem spominu in izvedbo načrtovanih dejanj. Prefrontalna skorja je hierarhično strukturirana glede na funkcijo, in sicer se iz posteriornega dela proti anteriornemu povečuje kompleksnost in abstrakcija pravil, ki jih upoštevamo in uporabljamo za vodenje našega vedênja14. Rezultati torej nakazujejo učinkovito samouravnavanje z vidika več nivojev kompleksnosti, kar je skladno z idejo, da so posamezniki z višje izraženo vestnostjo akademsko in delovno bolj uspešni7,9. Statistično pomembnih povezav možganskih regij z odprtostjo v tej študiji niso našli, nakazana pa je bila povezava odprtosti z večjo prostornino parietalne skorje, ki je vpletena v delovni spomin in pozornost, vendar ta povezava še ni docela potrjena1.
Študija DeYounga in sodelavcev1 ima kar nekaj pomanjkljivosti. Uporabili so le eno strukturno spremenljivko – prostornino možganskih področij. Poleg tega se je študija osredotočila le na strukturo možganske skorje, ničesar pa ni povedala o strukturi beline.
Študija Bjørnebekka in sodelavcev15 je nadgradila opisano študijo, saj je upoštevala prostornino, površino in debelino sivine ter strukturno konektivnost, ki jo predstavljajo povezave med nevroni, ki potekajo v belini. Ocenimo jo z opazovanjem smeri difuzije molekul vode; v predelih kjer je veliko povezav, živčnih vlaken, molekule vode difundirajo v smeri vlaken, kjer pa je vlaken manj je difuzija vode bolj enakomerna v vseh smereh. Na ta način lahko ugotovimo, kje v belini potekajo živčna vlakna, poznamo pa več mer strukturne konektivnosti. V omenjeni študiji so uporabili frakcijsko anizotropijo (FA), ki ocenjuje razmerje med prevladujočo smerjo difuzije in velikostjo celotne difuzije. Zmanjšana usmerjenost difuzije in povečana celotna difuzija se odraža v znižani FA, kar nakazuje slabšo konektivnost16.
Najmočnejšo statistično povezavo so raziskovalci15 našli med nevroticizmom in strukturo možganov, in sicer je bil višji nevroticizem povezan z manjšo prostornino celotnih možganov, zmanjšano FA med orbitofrontalnim delom in amigdalo17 ter manjšo površino frontotemporalnega predela. Ekstravertnost je bila povezana z manjšo debelino inferiornega temporalnega girusa, vestnost pa je bila negativno povezana s površino temporoparietalnega stičišča. Za preostale tri dimenzije niso našli statistično pomembnih povezav. Študija Bjørnebekka in sodelavcev15 vključuje strukturno možgansko konektivnost, ta pa razkriva vzroke dolgo opaženih razlik v vedênju posameznikov z različno izraženimi osebnostnimi potezami. Ravno ta nevrobiološka spoznanja ponujajo mnoga nova diagnostična in teoretična izhodišča ter omogočajo trdno usidranje novih psiholoških teorij na osnovi možganske konektivnosti.
Frenologija je predpostavljala, da ima vsaka duševna funkcija človeka svoj jasno razloženi modul v možganih in je zato nepošteno, da nevroznanost osebnosti enačimo s sodobno frenologijo, saj slonita na povsem drugačnih predpostavkah. Medtem ko je frenologija izvirala iz idej Franza Galla in ni nikoli sledila znanstveni metodi, se nevroznanost osebnosti na znanstven način loteva odkrivanja zakonitosti osebnosti in sledi biološkim označevalcem za različne duševne funkcije. Tak sistematičen način raziskovanja ima veliko vrednost, saj lahko le tako pridemo do razumevanja delovanja možganov v normalnih okoliščinah, kar pa posledično pripomore k boljšemu diagnosticiranju, napovedovanju in posledično zdravljenju bolezni.
DeYoung CG, Hirsh JB, Shane MS, Papademetris X, Rajeevan N, Gray JR. Testing predictions from personality neuroscience. Brain structure and the big five. Psychol Sci. 2010;21(6):820-828. ↩
Deyoung CG, Gray JR. Personality neuroscience: Explaining individual differences in affect, behaviour and cognition. The Cambridge handbook of personality psychology. New York, NY, US: Cambridge University Press; 2009. ↩
Mohorko N, Bresjanac M, Repovš G. Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, Izobraževalni in raziskovalni inštitut Ozara. 2007. ↩
McCrae RR, Costa Jr PT. The five-factor theory of personality. 2008. ↩
Clark LA, Watson D. Temperament: An organizing paradigm for trait psychology. 2008. ↩
DeYoung CG, Peterson JB, Higgins DM. Sources of openness/intellect: Cognitive and neuropsychological correlates of the fifth factor of personality. Journal of personality. 2005;73(4):825-858. ↩
DeYoung CG. Personality neuroscience and the biology of traits. Social and Personality Psychology Compass. 2010;4(12):1165-1180. ↩
Steinbeis N. The role of self–other distinction in understanding others’ mental and emotional states: neurocognitive mechanisms in children and adults. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 2016;371(1686):20150074. ↩
Riccelli R, Toschi N, Nigro S, Terracciano A, Passamonti L. Surface-based morphometry reveals the neuroanatomical basis of the five-factor model of personality. Soc Cogn Affect Neurosci. 2017;12(4):671-684. ↩
Rolls ET. The orbitofrontal cortex and emotion in health and disease, including depression. Neuropsychologia. 2019;128:14-43. ↩
Rolls ET. The cingulate cortex and limbic systems for action, emotion, and memory. Handbook of clinical neurology. Vol 166: Elsevier; 2019. ↩
Cortes DS, Månsson KN, Manzouri A, Laukka P, Ebner N, Fischer H. Increased dorsomedial prefrontal cortex activity to negative emotion displays in men but not in women. presented at: International Society for Research on Emotion (ISRE) conference, Amsterdam, The Netherlands, July 10-13, 2019. ↩
Cremers HR, Demenescu LR, Aleman A, et al. Neuroticism modulates amygdala-prefrontal connectivity in response to negative emotional facial expressions. Neuroimage. 2010;49(1):963-970. ↩
Nee DE, D’Esposito M. The hierarchical organization of the lateral prefrontal cortex. Elife. 2016;5:e12112. ↩
Bjørnebekk A, Fjell AM, Walhovd KB, Grydeland H, Torgersen S, Westlye LT. Neuronal correlates of the five factor model (FFM) of human personality: Multimodal imaging in a large healthy sample. Neuroimage. 2013;65:194-208. ↩
Chung MK, Hanson JL, Adluru N, Alexander AL, Davidson RJ, Pollak SD. Integrative Structural Brain Network Analysis in Diffusion Tensor Imaging. Brain Connect. 2017;7(6):331-346. ↩
Pang Y, Chen H, Chen Y, et al. Extraversion and Neuroticism Related to Topological Efficiency in White Matter Network: An Exploratory Study Using Diffusion Tensor Imaging Tractography. Brain Topography. 2019(1):87. ↩
Barbara Hrast, Msc in Psychology
Mlada raziskovalka
Inštitut za patofiziologijo
Medicinska fakulteta UL
Sprejeto: 18.3.2020
Objavljeno: 24.4.2020