Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Povezava lokalizacije in velikosti možganske poškodbe s pojavom depresije po ishemični možganski kapi
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Več desetletij se že izvajajo raziskave, ki preučujejo, če in kako je lokacija možganske poškodbe povezana z depresijo, ki se pogosto pojavi po nastopu kapi. Kljub temu, da je pojav depresivnega razpoloženja pri nekaterih pacientih ali klinično pomembne depresije pri drugih, odvisen od mnogih dejavnikov, pa obstajajo – žal zaenkrat še ne popolnoma poenoteni znanstveni zaključki –, da se depresija po kapi povezuje z anatomskimi in/ali funkcionalnimi okvarami določenih predelov možganov in možganskih omrežij.
V Evropi približno 1,1 milijona prebivalcev letno doživi možgansko kap, od tega gre pri 80 % za ishemično možgansko kap 1. Do ishemične možganske kapi pride zaradi zamašitve žile v možganih s strdkom, kar prepreči oskrbo možganov s krvjo, ki prenaša kisik in hranilne snovi. Nacionalni inštitut za javno zdravje oz. NIJZ poroča, da se v Sloveniji letno zaradi kapi zdravi približno 4400 oseb, nekoliko manj od polovice le-teh pa jih za posledicami kapi tudi umre (10 % vseh smrti v Sloveniji), kar možgansko kap uvršča na tretje mesto med vzroki smrtnosti 2. Svetovna zdravstvena organizacija možgansko kap uvršča na drugo mesto razlogov za smrt 3.
Kljub temu, da se pojav depresije po ishemični možganski kapi (v nadaljevanju DPK) sistematično raziskuje od 70. let prejšnjega stoletja, podatki o njeni prevalenci niso enotni. Pratiwi idr. 4 poročajo o raziskavah, ki ocenjujejo, da se DPK pojavi pri 6 % in celo do 79 % pacientov po kapi, večinoma pa prevladuje ocena, da se DPK pojavi pri približno tretjini prizadetih 5, 6. Poleg izzivov, vezanih na raziskovalno metodologijo, s katero ocenjujemo pojav DPK (velikost vzorca, testi in kriteriji za potrditev diagnoze depresije, …), je potrebno v obzir vzeti tudi pacientovo duševno zdravje pred kapjo. Zaradi relativno visoke prevalence DPK je poleg stopnje funkcionalne nevrološke okvare za načrtovanje optimalne rehabilitacije po kapi zelo pomembno spremljanje in zdravljenje posameznikovega duševnega stanja. Čeprav so s strokovnega in raziskovalnega stališča pomembne tudi posledice, ki jih kap in DPK pustita na človekovem kognitivnem delovanju, se bomo v pričujočem prispevku osredotočili na lokalizacijo in velikost možganske okvare v povezavi s pojavom DPK.
V eni prvih raziskav 7 s tega področja sta avtorja ugotovila, da bolniki s poškodbo leve hemisfere statistično značilno pogosteje razvijejo DPK kot tisti s kapjo v desni hemisferi. Pri bolnikih s poškodbo leve hemisfere je bila DPK intenzivnejša kot pri ostalih in kar pri 80 % bolnikov prisotna tudi po šestih mesecih in več od prve obravnave. Avtorja ob tem opozarjata na previdnost pri oblikovanju zaključkov, saj je bil vzorec bolnikov, ki je imel opravljen tudi CT (računalniško tomografijo) glave majhen. Nekaj manj kot 20 let kasneje so Carson in sodelavci 8 opravili prvo večjo metaanalizo kliničnih raziskav o povezavi med lokalizacijo poškodbe in DPK. Statistično pomembne povezave med hemisfero in pogostostjo DPK niso ugotovili. Dodatno so preverili hipotezo, ali je tveganje za DPK večje pri bolnikih s poškodbo v levem anteriornem delu možganov. Izkazalo se je, da so poškodbe levega anteriornega predela možganov najpogostejše, zato je absolutno tveganje za pojav DPK pri teh bolnikih večje, vendar pa relativno tveganje za pojav DPK pri bolnikih s kapjo v posameznih možganskih področjih ni bilo statistično značilno različno. Nasprotno so Wei in sodelavci 9 v svoji metaanalizi ugotovili, da obstaja statistično pomembna povezava med poškodbo desne hemisfere in DPK, vendar samo v obdobju subakutne faze po ishemični kapi (obdobje od konca prvega meseca do šest mesecev po kapi). Avtorji metaanalize so bili še posebej pozorni na to, da so iz nadaljnje analize izločili raziskave, kjer so bolnikom po kapi diagnosticirali depresijo, čeprav je pri njih šlo “zgolj” za depresivno razpoloženje. Opozoriti velja tudi na razlike med diagnostiko možganske kapi s CT, ki je bil pogosteje uporabljen v starejših študijah, in MRI (slikanje z magnetno resonanco), ki je bolj natančen pri ugotavljanju vaskularnih sprememb znotraj možganovine 10.
V študiji 6, ki je vključevala 82 bolnikov z DPK v prvih dveh tednih po akutni ishemični kapi, so ugotovili, da je lezija na področju bazalnih ganglijev in kjerkoli v frontalnem režnju statistično značilno povezana z intenziteto DPK. Pri pacientih z lezijo v frontalnem režnju se je težka oblika DPK razvila skoraj dvakrat pogosteje kot pri drugi lokalizaciji kapi. Prav tako so imeli pacienti s tremi ali več ishemičnimi področji večjo verjetnost za razvoj težje oblike DPK kot tisti, pri katerih so diagnosticirali manj lezij. Do podobnih zaključkov so prišli tudi drugi raziskovalci 11, ki so ugotovili, da je lokacija infarkta v frontalnem ali temporalnem režnju eden izmed statistično pomembnih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za nastop depresivne simptomatike v akutni fazi po možganski kapi.
S pomočjo MRI je bilo ugotovljeno, da je DPK povezana z infarkti v področju prefrontalnih subkortikalnih omrežij 10. Pri tem je zanimivo, da so bile samo lezije v repatem jedru (caudate nucleus) in globus pallidus v levi hemisferi statistično pomembno povezane s pojavom DPK, medtem ko to ni veljalo za bolnike z infarkti v desni hemisferi. Infarkti v prefrontalnem režnju so bili večji pri pacientih z DPK kot pri tistih, ki niso razvili depresije.
Ker povezava med poškodbo določenega predela možganovine in pojavom DPK ostaja nejasna, so se nekateri raziskovalci v zadnjih letih lotili problematike z vidika raziskovanja motenega delovanja pomembnih možganskih omrežij po kapi. Pri slednjih gre za povezave med različnimi predeli možganov, ki imajo pomembno vlogo pri različnih duševnih procesih (npr. kognicija, čustvovanje). Eno takšnih vsestransko pomembnih spletišč ali omrežij je mirovno omrežje (ang. default mode network), ki povezuje dorzalne in ventralne predele medialnega prefrontalnega režnja ter predele v medialnem in lateralnem delu temporalnega režnja 12, natančneje ventromedialni prefrontalni korteks in posteriorni cingularni korteks 13. V eksperimentih, vezanih na mirovno omrežje, udeleženci običajno ležijo z zaprtimi očmi, povezanost med omenjenimi področji pa opazujemo s pomočjo funkcijske magnetne resonance. To področje oz. omrežje je aktivno med tem, ko počivamo in nismo osredotočeni na nobeno pomembno kognitivno nalogo ter razmišljamo brez posebnega cilja (npr. sanjarimo, se spominjamo, razmišljamo o prihodnosti, spremljamo, kaj se dogaja v našem okolju, …). Aktivnost omrežja se zmanjša, ko pozornost preusmerimo na določeno nalogo ali cilj, kar je oteženo pri bolnikih z depresivno motnjo in/ali anksioznostjo 5. Pri posameznikih z veliko depresivno motnjo lahko opazimo nezmožnost deaktivacije teh povezanih področij, ko so soočeni z nalogo, ki od njih zahteva zunanji lokus pozornosti 14. V prvem mesecu po kapi so pri bolnikih z DPK v primerjavi s kontrolno skupino opazili večjo aktivnost mirovnega omrežja na področju levega inferiornega parietalnega girusa in levih bazalnih ganglijev 5. Povečana aktivnost mirovnega omrežja pri teh bolnikih kaže na to, da imajo težave z odkrenitvijo od »nase-nanašajočih« informacij, kar se kaže kot ruminacija, pri kateri gre za ponavljajoče in nekontrolirano razmišljanje posameznika o njegovem depresivnem razpoloženju ter vzrokih in posledicah le-tega 13.
Kot opisano v prispevku, je DPK pri bolnikih pogosta težava in obstaja kar nekaj – četudi ne vedno konsistentnih – dokazov da lokacija in velikost kapi vplivata na incidenco DPK. Glede na dve večji metaanalizi, ki ju tu omenjamo, lahko zaključimo, da pri lokaciji okvare ni tako pomembna lateralizacija v posamezni hemisferi, kot pa specifične lokalizacije na področju frontalnega in temporalnega režnja, bazalnih ganglijev in še nekaterih subkortikalnih področij. V zadnjem desetletju se je pozornost raziskovalcev usmerila predvsem v raziskovanje okvar, ki vključujejo strukture in področja, ki tvorijo mirovno omrežje. Verjetnost za razvoj DPK se poveča tudi ob večjih možganski kapeh in v primeru več ishemičnih področij (t. i. multiple kapi). Zaključimo lahko, da je za uspešno rehabilitacijo in ohranjanje kvalitete pacientovega življenja po kapi vsekakor pomembno, da strokovnjaki spremljajo bolnikovo duševno zdravje in tudi na tem področju nudijo ustrezno podporo in pomoč.
Béjot, Y., Bailly, H., Durier, J. in Giroud, M. Epidemiology of stroke in Europe and trends fort the 21st. La Presse Médicale. 2016;45(12):391–398. ↩
Strgar-Hladnik, M. Možganska kap. Združenje zdravnikov družinske medicine. B.d. Sneto z http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/IV-31.pdf ↩
Johnson, W., Onuma, O., Owolabi, M. in Sachdev, S. Stroke: global response is needed. Bulletin of the World Health Organization. 2016;94:634–634A. ↩
Pratiwi, D. I., Tamtomo, D. in Murti, B. (2019). Is cognitive impairment a risk factor for post stroke depression? A meta-analysis study. Journal of Epidemiology and Public Health. 2019; 4(2):81–87. ↩
Vicentini, J. E., Weiler, M., Almeida, S. R. M., de Campos, B. M., Veller, L. in Li, L. M. Depression and anxiety symptoms are associated to disruption of default mode network in subacute ischemic stroke. Brain Imaging and Behavior. 2016;11(6):1571–1580. ↩
Ilut, S., Stan, A., Blesneag, A., Vacaras, V., Vesa S. in Fodoreanu, L. Factors that influence the severity of post-stroke depression. Journal of Medicine and Life. 2017;10(3):167–171. ↩
Robinson, R. G. in Price, T. R. Post-stroke depressive disorders: A follow-up study of 103 patients. Stroke. 1982;13(5):635–640. ↩
Carson, A. J., MacHale S., Allen, K., Lawie S. M., Dennis, M., House, A. in Sharpe, M. Depression after stroke and lesion location: a systematic review. The Lancet. 2000; 356:122-126. ↩
Wei, N., Yong, W., Xinyan, L., Zhou, Y., Manfei, D., Houze, Z. in Huijuan, J. Post-stroke depression and lesion location: a systematic review. Journal of Neurology. 2015;262:81–90. ↩
Vataja, R., Leppävuori, A., Pohjasvaara, T., Mäntylä, R., Aronen, H.J., Salonen, O. … in Ekrinjuntti, T. Poststroke depression and lesion location revisited. The Journey of Neuropsychiatry and Clinical Neurosciences. 2004;16(2):156–162. ↩
Metoki, N., Sugawara, N., Hagii, J., Saito, S., Shiroto, H., Tamita, T. …in Yasui-Furukori, N. Relationship between the lesion location of acute ischemic stroke and early depressive symptoms in Japanese patients. Annals of General Psychiatry. 2016;15(12):1–6. ↩
Sheline, Y. I., Barch, D. M., Price, J. L., Rundle, M. M., Vaishnavi, S. N., Snyder, A. Z. … Raichle, M. E. The default mode network and self-referential processes in depression. PNAS. 2009;106(6):1942–1947. ↩
Hamilton, J. P., Farmer, M., Fogelman, P. in Gotlib, I. H. Depressive rumination, the default-mode network, and the dark matter of clinical neuroscience. Biological Psychiatry. 2015;78(4):224–230. ↩
Gaffrey, M. S., Luby, J. L., Botteron, K., Repovš, G. in Barch, D. M. Default mode network connectivity in children with a history of preschool onset depression. Journal of Child Psychology and Psychiatry. 2012;53(9):964–972. ↩
Prispevek je bil napisan v sklopu projekta PKP (Po kreativni poti do znanja 2020) pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.
Nina Stanojević, dipl. psih., študentka magistrskega študija psihologije
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani
izr. prof. dr. Uroš Kovačič
Inštitut za patološko fiziologijo
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani