Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Primerjava učinkovitosti deksmedetomidina in melatonina za indukcijo spanja pred EEG preiskavo pri otrocih
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
S pomočjo elektroencefalografije (EEG) lahko pridobimo pomembne informacije o funkcioniranju in stanju možganov. Rutinski EEG se izvaja v budnosti, ta pa nam v določenih primerih da premalo informacij. EEG v spanju poveča možnost za odkritje epileptiformne aktivnosti, saj se ta pogosto pojavlja v povezavi s spanjem 1. Pri otrocih večkrat ni mogoče doseči spontanega spanja med EEG snemanjem, zato si v teh primerih pomagamo z zdravili za indukcijo spanja.
Otroštvo je ključno razvojno obdobje in bolezni v tem času lahko znatno ogrozijo normalni razvoj možganov, zato je zelo pomembno, da kakršno koli bolezensko dogajanje odkrijemo čim prej. S pomočjo elektroencefalografije (EEG) lahko relativno enostavno in hitro pridobimo pomembne podatke o delovanju možganov, zato je to relevantna diagnostična metoda pri otrocih z epilepsijo ter tudi pri drugih nevroloških stanjih in diagnozah, na primer po možganski kapi, poškodbah možganov, pri razvojnih motnjah itd.
Rutinska snemanja EEG v budnosti nam v nekaterih primerih dajo dovolj želenih informacij, pogosto pa je treba možgansko aktivnost posneti tudi v spanju, ker se epileptiformni izbruhi včasih pojavljajo zgolj v spanju ali na prehodu v spanec in iz njega. Poleg tega nam spanje odkriva pomembne informacije o osnovni možganski električni aktivnosti 123. EEG lahko snemamo v spontanem spanju ali v spanju, induciranem z zdravili. Za indukcijo spanja je mogoče uporabiti različne farmakološke učinkovine, od katerih se na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo (KOOMRN) Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani pretežno uporabljata melatonin in deksmedetomidin.
Melatonin je človeku lasten hormon, ki se proizvaja v epifizi iz triptofana 4. Vpliva na regulacijo poti hipotalamus–hipofiza–gonada, uravnava cirkardiane ritme, sproščanje hormonov, telesno temperaturo idr. 5 Kadar je uporabljen eksogeno, gre za analog naravnega melatonina, ki inducira naraven spanec. 2 6
Deksmedetomidin je specifični agonist alfa-2 adrenergičnih receptorjev v možganskem jedru locus coeruleus, ki aktivira endogene poti za spanje z zmanjšanjem nevralne noradrenargične aktivnosti in posledično spodbudi aktivacijo zaviralnih nevronov ter tako doseže sedacijo. 7 8
V letošnjem letu je bila objavljena raziskava, ki primerja ti dve učinkovini po učinkovitosti in varnosti. 9 V študijo je bilo vključenih 156 otrok, starih od enega do devetnajst let, ki so bili hospitalizirani na KOOMRN in napoteni na EEG v spanju. Z žrebom so bili naključno določeni v skupino: v prvi je bil za indukcijo spanja uporabljen melatonin (Mel), apliciran oralno 54 udeležencem v dozi 0,1 mg/kg; v drugi deksmedetomidin, uporabljen sublingvalno (DS) pri 51 udeležencih, in v tretji deksmedetomidin, apliciran intranazalno (DN) prav tako pri 51 udeležencih, v obeh primerih v dozi 3 mcg/kg. Če 30 minut po aplikaciji preiskovanec ni dosegel vsaj prve faze spanja, je ponovno potekal žreb za uporabo drugega zdravila, pri čemer je veljalo pravilo: če je preiskovanec kot prvo zdravilo prejel melatonin, je drugič prejel deksmedetomidin – in obratno. Primerjave so bile narejene tudi za podskupino otrok s kompleksnimi vedenjskimi težavami.
V raziskavi je 99,4 odstotka preiskovancev uspešno zaspalo, 93,6 odstotka že po prvi aplikaciji. Po melatoninu je zaspalo 83,3 odstotka sodelujočih, po sublingvalni aplikaciji deksmedetomidina ni zaspal le en udeleženec, v skupini DN pa so zaspali vsi. Deksmedetomidin je bil po prvi aplikaciji učinkovitejši od Mel, tudi pri pacientih s kompleksnimi vedenjskimi težavami, in to celo v 100 odstotkih, Mel pa le v 73,4 odstotka. Do sedaj še ni bilo študije, ki bi primerjala ti dve zdravili, je pa sam odstotek učinkovitosti dosega spanja po melatoninu podoben tudi v drugih študijah (med 70 in 83 odstotki) 10 11 12 13 14, medtem ko je bil deksmedetomidin v drugih študijah povprečno manj učinkovit kot v tej (v 87 odstotkih do 92,2 odstotka). 15 16 17
Povprečno so preiskovanci zaspali po 18,1 minute (min) po prvi aplikaciji zdravila in 15,9 min po drugi aplikaciji, če je bila potrebna. Ob primerjavi skupin po prvi aplikaciji, ki je prikazana na grafu 1, vidimo, da so v skupini Mel otroci povprečno zaspali po 17,3 min, v skupini DS po 20,6 min in v DN po 15,7 min. Tudi v študiji, ki je primerjala intranazalno in sublingvalno aplikacijo deksmedetomidina, so ugotovili, da je bila intranazalna aplikacija učinkovitejša, saj je pri nesodelujočih otrocih težko doseči, da zdravilo pod jezikom zadržijo dovolj časa, da se omogoči dobra absorpcija. 18 V podskupini otrok s kompleksnimi vedenjskimi težavami ni bilo zaznanih pomembnih razlik med skupinami glede časa uspavanja.
Poleg uspešnosti je raziskava preverjala tudi varnost na podlagi izmerjenih vitalnih znakov. Spremljani so bili: srčna frekvenca, frekvenca dihanja, saturacija in krvni tlak. Ugotovljeno je bilo, da pri nikomer v študiji ni prišlo do respiratorne depresije, bradikardije, desaturacije ali hipotenzije, kar dokazuje, da sta obe učinkovini varni za uporabo.
Študija je pokazala, da sta tako melatonin kot deksmedetomidin varna za uspavanje otrok pred EEG v spanju. Pri neučinkovitosti enega zdravila je smiselno dodati še drugo. Za deksmedetomidin (predvsem če je apliciran intranazalno) pa lahko rečemo, da je učinkovitejši za dosego spanja kot melatonin, še posebej pri otrocih s kompleksnimi vedenjskimi težavami.
Kothare SV, Kaleyias J. Sleep and epilepsy in children and adolescents. Sleep Med. 2010;11(7):674–685. doi:10.1016/j.sleep.2010.01.012 ↩
Dirani M, Nasreddine W, Melhem J, Arabi M, Beydoun A. Efficacy of the Sequential Administration of Melatonin, Hydroxyzine, and Chloral Hydrate for Recording Sleep EEGs in Children. Clin EEG Neurosci. 2017;48(1):41–47. doi:10.1177/1550059415621830 ↩
Malow BA. The interaction between sleep and epilepsy. Epilepsia. 2007;48(SUPPL. 9):36-38. doi:10.1111/j.1528-1167.2007.01400.x ↩
Brzezinski A, Vangel MG, Wurtman RJ, et al. Effects of exogenous melatonin on sleep: A meta-analysis. Sleep Med Rev. 2005;9(1):41–50. doi:10.1016/j.smrv.2004.06.004 ↩
Cavallo A. The pineal gland in human beings: Relevance to pediatrics. J Pediatr. 1993;123(6):843–851. doi:10.1016/S0022-3476(05)80377-4 ↩
Wassmer E, Carter PFB, Quinn E, et al. Melatonin is useful for recording sleep EEGs: A prospective audit of outcome. Dev Med Child Neurol. 2001;43(11):735–738. doi:10.1111/j.1469-8749.2001.tb00153.x ↩
Nelson LE, Lu J, Guo T, Saper CB, Franks NP, Maze M. The α2-adrenoceptor agonist dexmedetomidine converges on an endogenous sleep-promoting pathway to exert its sedative effects. Anesthesiology. 2003;98(2):428–436. doi:10.1097/00000542-200302000-00024 ↩
Weerink MAS, Struys MMRF, Hannivoort LN, Barends CRM, Absalom AR, Colin P. Clinical Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Dexmedetomidine. Clin Pharmacokinet. 2017;56(8):893–913. doi:10.1007/s40262-017-0507-7 ↩
Peganc Nunčič K, Neubauer D, Oražem Mrak J, et al. Melatonin vs. dexmedetomidine for sleep induction in children before electroencephalography. Front Pediatr. 2024;12. doi:10.3389/fped.2024.1362918 ↩
Chen H, Yang F, Ye M, et al. Intranasal dexmedetomidine is an effective sedative agent for electroencephalography in children. BMC Anesthesiol. 2020;20(1):1–5. doi:10.1186/s12871-020-00978-z ↩
Ray T, Tobias JD. Dexmedetomidine for sedation during electroencephalographic analysis in children with autism, pervasive developmental disorders, and seizure disorders. J Clin Anesth. 2008;20(5):364–368. doi:10.1016/j.jclinane.2008.03.004 ↩
Mason KP, Lubisch N, Robinson F, Roskos R, Epstein MA. Intramuscular dexmedetomidine: An effective route of sedation preserves background activity for pediatric electroencephalograms. J Pediatr. 2012;161(5):927–932.e2. doi:10.1016/j.jpeds.2012.05.011 ↩
Berkenbosch JW. Options and Considerations for Procedural Sedation in Pediatric Imaging. Pediatr Drugs. 2015;17(5):385–399. doi:10.1007/s40272-015-0140-6 ↩
Fernandes ML, De Oliveira WM, Santos MDCV, Gomez RS. Sedation for electroencephalography with dexmedetomidine or chloral hydrate: A comparative study on the qualitative and quantitative electroencephalogram pattern. J Neurosurg Anesthesiol. 2015;27(1):21–25. doi:10.1097/ANA.0000000000000077 ↩
Gumus H, Bayram AK, Poyrazoglu HG, et al. Comparison of Effects of Different Dexmedetomidine and Chloral Hydrate Doses Used in Sedation on Electroencephalography in Pediatric Patients. J Child Neurol. 2015;30(8):983–988. doi:10.1177/0883073814549582 ↩
Li BL, Ni J, Huang JX, Zhang N, Song XR, Yuen VM. Intranasal dexmedetomidine for sedation in children undergoing transthoracic echocardiography study – A prospective observational study. Paediatr Anaesth. 2015;25(9):891–896. doi:10.1111/pan.12687 ↩
Baier NM, Mendez SS, Kimm D, Velazquez AE, Schroeder AR. Intranasal dexmedetomidine: An effective sedative agent for electroencephalogram and auditory brain response testing. Paediatr Anaesth. 2016;26(3):280–285. doi:10.1111/pan.12851 ↩
Cimen ZS, Hanci A, Sivrikaya GU, Kilinc LT, Erol MK. Comparison of buccal and nasal dexmedetomidine premedication for pediatric patients. Paediatr Anaesth. 2013;23(2):134–138. doi:10.1111/pan.12025 ↩
Katja Peganc Nunčič, dipl. del. ter., mag. kog. zn.
Izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
Oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana
Sprejeto: 27.06.2024
Objavljeno: 08.07.2024