Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Možgani: organ, s katerim ljubimo
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Psihoterapevti, ki se ukvarjajo z zakonsko in partnersko terapijo, ljudem, ki se srečajo s težavami v spolnosti, radi povedo, da se najpomembnejši spolni organ ne skriva med nogami, ampak v glavi. V možganih se tako kot večji del spolnosti udejanja tudi ljubezen in oba pojava so nevroznanstveniki v preteklem desetletju večkrat vzeli pod drobnogled.
Da lahko začnemo preučevati možganske procese povezane z ljubeznijo, je potrebno najprej opredeliti, kaj ljubezen sploh je. Ljubezen namreč ni ena, pač pa jih je več: partnerska, prijateljska, materinska, brezpogojna (tj. trajna, nesebična ljubezen do vseh živih bitij). Prav tako posamezna vrsta ljubezni ni enovita, pri partnerski ljubezni namreč ločimo spolno privlačnost in navezanost, ki se sicer pogosto pojavljata skupaj, ni pa to nujno. Pomembno je omeniti, da se definicije med različnimi avtorji nekoliko razlikujejo, recimo pri partnerski ljubezni se pogosto govori o strastni ljubezni, ki je ponavadi bolj intenzivna in pogosta v zgodnjih fazah odnosa, vendar teh dveh pojmov ne moremo enačiti. Govorimo, da je ljubezen »pojav« oz. »proces« – študije namreč kažejo, da ne gre zgolj enostavno čustvo, pač pa za kompleksen proces, ki zajema tudi višje kognitivne funkcije (samoreprezentacije, vrednotenje), telesne predstave in motivacijske procese.1 Konsistentne so tudi ugotovitve, da so ob različnih oblikah ljubezni (in ob spolnem poželenju) aktivirana področja, ki so vsem skupna, vsaka oblika pa ima tudi svoje posebnosti.
Ortigue idr.1 so v metaanalizi pregledali študije, ki so preučevale razlike in podobnosti med ljubeznimi. Zaključili so, da ljubezen v splošnem zajema dve ključni področji. Prvo se nanaša na ljubezen kot dopaminergično, k cilju usmerjeno motivacijo za sklepanje vezi in vključuje aktivnost subkortikalnih sistemov za nagrajevanje. Ta sistem je povezan tudi s spolnim poželenjem in je aktiven, kadar si nekaj močno želimo in ko smo ob prejetju nagrade zadovoljeni. Razlike med različnimi oblikami ljubezni so se pokazale v ventralnem tegmentalnem področju (VTA) in repatem jedru (caudate nucleus), ki sta aktivirani ob strastni ljubezni. Ti dve področji sta bogati z receptorji za dopamin, oksitocin in vazopresin. Povezave iz VTA vodijo v ventralni striatum, dopaminergična aktivnost v teh področjih pa je povezana predvsem s k ciljem usmerjenemu vedenju oz. motivacijo za neko nagrado oz. dražljaje, ki imajo inherentno ojačevalno vrednost, npr. za hrano ali nekatere droge, npr. kokain. Oksitocin in vazopresin pa sta pomembna pri sklepanju vezi in uravnavanju socialnih vedenj. Oksitocina se je v poljudnih občilih prijelo ime »hormon ljubezni«, kar je sicer nekoliko zavajajoče, saj lahko spodbuja tudi etnocentrično vedenje 2. Na drugi strani je ob materinski in brezpogojni ljubezni specifično aktivirano območje periakveduktne sivine (PAG). To področje je se povezuje z limbičnim sistemom, ki je pomemben pri doživljanju čustev, aktivno pa je tudi ob endogenem zmanjšanju bolečine ob intenzivnih čustvenih doživetjih, npr. ob porodu in ob odzivu na placebo (analgetik). PAG pa mogoče ni vezana samo na ti dve vrsti ljubezni – Acevedo, Aron, Fisher in Brown so namreč ugotovili, da je to območje bolj aktivno tudi pri partnerjih, ki so v zvezi že vsaj deset let in tudi pri tesnih prijateljstvih – torej je verjetno povezana z bolj splošnimi mehanizmi navezanosti.3
Druga dimenzija ljubezni po Ortigue idr.1 je povezana s povišano aktivacijo možganske skorje, torej področij, ki so odgovorna za višje kognitivne funkcije. Vse vrste ljubezni so tukaj povezane z območji, med katerimi so področja v zatilnem in senčnem režnju, deli čelnega režnja in angularni girus (nekatera področja so sicer bolj specifična za posamezne vrste). Ta so odgovorna za funkcije med katerimi so telesne predstave, samoreprezentacija, pozornost in socialna kognicija.
Zanimivo je, da so zelo podobna področja kot ob strastni ljubezni aktivirana tudi ob spolnem poželenju. Med njimi so inzula, hipotalamus, ventralni striatum, VTA in številna druga področja v limbičnem sistemu in možganski skorji.4 Hkratna aktivacija subkortikalnih, ki so povezana z doživljanjem čustev, in kortikalnih področij, ki so odgovorna za višje kognitivne funkcije, nakazuje, da gre za omrežje, v katerim se udejanjajo procesi povezani z medosebnimi odnosi, in je povezano tudi s preteklimi izkušnjami posameznika. Razlika med spolnim poželenjem in ljubeznijo pa se kaže znotraj inzule: sprednji del je aktiviran ob občutkih ljubezni, odzadnji del pa ob poželenju. Avtorji to ugotovitev povezujejo s poznano funkcijo inzule, tj. da se v tem predelu od zadnjega proti sprednjemu delu integrirajo reprezentacije od enostavnih telesnih občutkov do njihove povezave s čustvenimi in kognitivnimi odzivi – tu pride do zavestnih občutkov čustev (glej tudi Damasio5). V primeru ljubezni in navezanosti inzula verjetno kodira telesne občutke topline in nežnosti.3 Poleg tega so pri zaljubljenosti, za razliko od spolnega poželenja, manj aktivirana področja ventralnega striatuma, amigdale in somatosenzorne skorje. Oboje, diferencialna aktivacija inzule in teh območij, je v skladu s tem, da je ljubezen abstrakten konstrukt, ki je deloma osnovan na mentalnih reprezentacijah preteklih čustvenih trenutkov s partnerjem in je manj odvisen od trenutne prisotnosti ljubljene osebe, za razliko ob poželenja, ki je bolj kratkotrajen, predvsem telesni, odziv na nek seksualni dražljaj. Manjša aktivacija amigdale in zadnjega dela cingulatnega girusa, ki so ju izmerili pri občutkih ljubezni, je značilna tudi za znižane občutke strahu in anksioznosti; ob prekinitvi razmerja in posledičnem žalovanju pa sta ti dve območji bolj aktivirani.1
Acevedo in sod. podobno ugotavljajo3, da je romantična oz. strastna ljubezen povezana predvsem z aktivnostjo območij bogatih z dopaminom (npr. ventralno tegmentalno območje), ki je odgovoren za željo oz. t.i. »wanting« oz. hotenje, kar ni presenetljivo, saj gre za močan gon, ki ga težko nadzorujemo, podobno kot pri odzivu na droge, hrano idr. prijetne dražljaje. Prijateljstvo (tudi v partnerski zvezi) pa je povezano z možganskimi območji, v katerih je veliko endogenih opioidov (npr. globus pallidus), ki posredujejo prijetne občutke oz. so odgovorni za t.i. mehanizem »liking« oz. všečnosti.
Omenjena področja pa so zgolj nekatera izmed mnogih, ki so bolj ali manj aktivna ob ljubezni ali spolnem poželenju – našteta so zgolj pomembnejša, podrobnosti najdete v citirani literaturi. Pomembno pa je izpostaviti, da ne gre za neka središča, ampak za kompleksna medsebojno povezana omrežja.
Kljub temu da so raziskave v precejšnji meri pokazale podobne rezultate, moramo biti pri posploševanju na vsakdanje življenjske situacije previdni. Pri vseh raziskavah so namreč ljubezen merili tako, da so udeležencem prikazovali slike partnerjev, otrok, prijateljev ali drugih oseb, v nekaterih pa tudi imena teh oseb (študije spolnega poželenja so šle sicer nekoliko dlje, npr. Holstege in sodelavci so ugotavljali, kaj se dogaja v moških možganih, ko jim pri masturbaciji pomagajo partnerice6). Čeprav ob gledanju slik ljubljenih oseb resda mislimo nanje, to seveda ni isto kot če smo v neposredni interakciji z njimi, poleg tega pa se v teh interakcijah odvijajo različni procesi in doživljamo različna čustva. Druga pomanjkljivost je, da so bile te študije narejene v zahodnih in sodobnih kulturah – čeprav psihološke in antropološke študije kažejo podobnosti v glavnih komponentah ljubezni (npr. pogoste misli o partnerju, altruizem do partnerja, pozitivna čustva, strast), se pojavljajo tudi razlike v stališčih do ljubezni.7 O tem, kako se te razlike kažejo v možganih, še ni veliko znanega. Tretje področje raziskovanja, ki bi se mu splačalo v prihodnosti nameniti več pozornosti je razvoj ljubezni v različnih razvojnih fazah – npr. ali otroci in mladostniki doživljajo ljubezen enako kot odrasli. V omenjenih študijah so preučevali osebe, ki so bile v ljubezni že nekaj mesecev – kaj pa se v možganih dogaja ob samem spoznavanju v povsem začetnih fazah, ko se lahko v odnosu pojavlja še veliko negotovosti? Malo je znanega tudi o medosebnih razlikah znotraj populacij. V študijah so, na primer, zaradi lažje interpretacije izsledkov namenoma izključevali obolele za shizofrenijo in drugimi psihičnimi ali nevrološkimi motnjami. So pa že bile narejene primerjave med spoloma ter nasprotno in istospolno usmerjenimi – sodeč po dosedajšnjih študijah razlik v možganski aktivnosti ob doživljanju ljubezni med temi skupinami ni (razlike med spoloma8 1; razlike med hetero- in homoseksualci9).
Kako bodo ta spoznanja vplivala na družbo? Že od nekdaj smo ljudje uporabljali alkohol in druge droge kot »ljubezenske napoje«, sodobna farmakologija pa bi lahko omogočila, da bi z raznimi drogami ali hormoni zavestno nadzorovali proces ljubezni. O »ljubezenskih napojih« bi se dalo napisati svoj članek, na tem mestu naj zgolj izpostavim vprašanje o etičnosti uporabe le-teh. Na eni strani imamo argumente, ki pravijo, da bi tako lahko izboljšali odnose, ponovno poživili ljubezen, ko usahne, po drugi strani pa bi bile te učinkovine lahko zlorabljene proti volji enega izmed partnerjev ali pa bi lahko z njimi vzdrževali nefunkcionalen odnos (za predstavitev argumentov za in proti glej Savulescu in Sandberg10).
Pred kratkim mi je nekdo rekel, da ljubezni ni mogoče meriti. Čeprav ljubezen za marsikoga predstavlja nekaj mističnega, ni nekaj, česar se ne bi dalo meriti, opisati in razložiti tako na biološki kot psihološki ravni. Nevroznanost o ljubezni sicer še ni rekla zadnje besede, kljub napredku znanosti pa bo v osebni ljubezenski izkušnji posameznika vedno ostalo nekaj subjektivnega, česar tretjim osebam ni mogoče posredovati.
Ortigue, S. Bianchi-Demicheli, F., Patel N., Frum C. in Lewis, J. W. (2010). Neuroimaging of love: fMRI meta-analysis evidence toward new perspectives in sexual medicine. The Journal of Sexual Medicine, 7(11): 3541–3552. doi: 10.1111/j.1743-6109.2010.01999.x ↩
de Dreu, C. K. W., Greer, L. L., van Kleef, G. A., Shalvi, S. in Handgraaf, M. J. J. (2001) Oxytocin promotes human ethnocentrism. PNAS, 108(4), 1262–1266. ↩
Acevedo, B. P., Aron A., Fisher, H. E. in Brown, L. L. (2012). Neural correlates of long-term intense romantic love. Social Cognitive & Affective Neuroscience, 7, 145–159. ↩
Cacioppo, S., Bianchi-Demicheli, F., Frum, C., Pfaus, J. G. in Lewis, J. W. (2012). The common neural bases between sexual desire and love: a multilevel kernel density fMRI analysis. The Journal of Sexual Medicine, 9, 1048–1054. ↩
Damasio, A. (2008). Iskanje Spinoze: veselje, žalost in čuteči možgani (S. Vörös, prev.). Ljubljana: Krtina. ↩
Holstege, G., Georgiadis, J. R., Paans, A. M. J., Meiners, L. C., van der Graaf, F. H. C. E. in Reinders, A. A. T. S. (2003). Brain activation during human male ejaculation. The Journal of Neuroscience, 23(27): 9185-9193. ↩
Neto, F., Mullet, E., Deschamps, J., Barros, J., Benvindo, R., Camino, L. … in Machado, M. (2000). Cross-cultural variations in attitudes toward love. Journal of Cross-Cultural Psychology, 31(5), 626–635. ↩
Aron, A., Fisher, H., Mashek, D. J., Strong, G., Haifang, L. in Brown, L. L. (2005) Reward, motivation, and emotion systems associated with early-stage intense romantic love. Journal of Neurophysiology, 94, 327–337. doi: 10.1152/jn.00838.2004 ↩
Zeki, S. in Romaya, J. P. (2010) The brain reaction to viewing face of opposite- and same-sex romantic partners. Plos ONE, 5(12), e15802. ↩
Savulescu, J. in Sandberg, A. (2008). Neuroenhacement of love and marriage: the chemicals between us. Neuroethics, 1, 31–44. ↩
Andraž Matkovič, Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani