Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Moralnost po meri
Kaj prinašajo tehnološke zmožnosti za krepitev moralnega vedenja
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Človeške skupnosti si že od svojih zgodnjih zametkov prizadevajo spodbujati moralnost med svojimi člani, natančneje norme in oblike vedenja, ki bi služile preživetju in dobrobiti skupnosti kot celote, včasih tudi na škodo posameznika. Seveda ni lahko opredeliti, kaj sploh je moralnost oz. moralno vedenje. Na splošno je mogoče govoriti o razlikovanju med “dobrimi” in “slabimi” prepričanji, nameni, določitvami in dejanji, ki vodijo v določeno vedenje, o zmožnosti racionalnega razmisleka o mentalnih stanjih in posledicah. Gre za preplet evolucijsko pogojenih odzivov na okolje in na vedenje drugih posameznikov, ki so nam večinoma skupni kot pripadnikom iste vrste, ter kulturno proizvedenih in kontekstualno specifičnih norm in praks.
Proučevanju moralnosti so se prvotno posvečali (moralna) teologija, filozofija in pravo, šele kasneje so se z njenimi izvori in mehanizmi pričele ukvarjati tudi druge znanosti. Do znatnega preboja je prišlo v zadnjih desetletjih, predvsem z vpogledi evolucijske psihologije in nevroznanosti, ki sta izvore in mehanizme, povezane z oblikovanjem in izvajanjem moralnih prepričanj in vedenj, trdno umestili v človeške možgane. Čeprav se specifične oblike moralnosti ustvarjajo, prenašajo in preoblikujejo v medsebojnih odnosih znotraj skupnosti oz. med posamezniki, v povratnih zankah z evolucijsko pogojenimi nagoni, vseeno ostajajo kodirane v specifičnih nevrofizioloških strukturah posameznikovih možganov. In to nakazuje realno možnost vplivanja na moralno dojemanje in vedenje posameznika prek neposrednih posegov v ustrezne možganske mehanizme.
Čeprav še zdaleč ni jasno, katere možganske strukture in biokemični procesi so vpleteni v moralno mišljenje in delovanje, različni primeri možganskih poškodb kažejo vsaj grobe obrise ključnih predelov, že od klasičnih primerov, kakršen je Phineas Gage do novejših, ki jih opisuje Oliver Sacks. Sodobno raziskovanje možganov s slikovnimi napravami, kot je fMRI, omogoča še večjo natančnost, nov preskok pa predstavlja uporaba naprav, ki sprožajo posamezne možganske procese oz. aktivirajo določene strukture neposredno v možganih, s stimulacijo predelov z magnetnimi polji (TMS) ali s šibkim električnim tokom (TCS). Obe vrsti naprav se uporabljata v raziskovalne namene, saj lahko z zaviranjem delovanja določenih predelov omogočita vpoglede v strukture in mehanizme delovanja posameznih umskih sistemov, ter v terapevtske namene, za spodbujanje delovanja in zdravljenje poškodovanih, okvarjenih, ali opešanih sistemov. Poleg raziskovalnih in terapevtskih možnosti pa te naprave odpirajo potencialno možnost spodbujanja oz. krepitve delovanja specifičnih umskih mehanizmov pri zdravih ljudeh, med drugim tudi sistemov povezanih z moralnim razmišljanjem in vedenjem. 1
Nedavni poskusi so na primer pokazali zmožnost TMS za vplivanje na moralno razmišljanje in vedenje, na primer z zmanjšanjem vpliva prepričanj na moralno presojanje dejanj, 2 ali vplivanje na upoštevanje družbeno oblikovanih sankcij 3, ter s TCS zmanjšanje nagnjenja za kaznovanje nepoštenega vedenja. 4 Čeprav so te študije omejene in večinoma omogočajo zaviranje ali slabitev mehanizmov, ki so vključeni v moralno presojanje in delovanje, si je mogoče zamisliti posege, ki bi okrepili moralnost pri povprečno zdravih oz. normalnih ljudeh. Morda boljši primer predstavlja raba različnih farmakoloških učinkovin, na primer antidepresivov, oksitocina, propranolola in prepovedanih drog. Tu so poskusi pokazali, da bi povečanje nivoja serotonina z SSRI antidepresivi pri zdravih ljudeh lahko krepilo odpor do dejanj, ki škodujejo drugim, ter s tem vplivalo na moralno presojo in vedenje. 5 Uporaba oksitocina, “vezivnega hormona”, pri zdravih prostovoljcih je spodbudila bolj altruistično vedenje pri ženskah, a bolj sebično vedenje pri moških. 6 Uživanje propranolola, prvotno zdravila za zvišan krvni tlak, je pri zdravih ljudeh zmanjšalo implicitno rasno pristranost. 7 Raba MDMA oz. “ekstazija” pa je pri zdravih prostovoljcih okrepila prepoznavanje čustev, čustveno empatijo in prosocialno vedenje, a različno pri moških in ženskah. 8
Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, če gre v teh primerih za krepitev moralnih zmožnosti pri povprečno zdravih ljudeh ali “zgolj” za terapijo oz. zdravljenje podpovprečnih, oslabelih zmožnosti pri ljudeh z boleznimi, okvarami ali prirojenimi napakami. To nadalje napeljuje na vprašanje, ali bodo bolj ekstremne oblike antisocialnega vedenja v prihodnosti postale kategorizirane kot bolezni ali okvare, ki ji je treba zdraviti v medicinskem kontekstu. Obsežne implikacije se tako odpirajo za koncepte osebne odgovornosti in svobodne volje, na primer na področju prava in zavarovalništva, kot tudi v vsakdanjem življenju, če je sprejeto, da večina nemoralnih dejanj izvira iz bolezni in okvar, ne pa iz premišljene in namerne odločitve posameznika.
Tradicionalno je bilo moralno razmišljanje in vedenje postavljeno v domeno svobodne volje posameznika, njegovega prizadevanja in vztrajnosti, medtem ko sodobne raziskave kažejo, da je spodbujanje ali zaviranje moralnega vedenja močno odvisno od “zunanjih” ali “neracionalnih” dejavnikov, na primer nezavednih, instinktivnih odzivov, ki jih sprožajo aktivni ali pasivni vplivi okolja, kot tudi notranjih fizioloških stanj in sprememb, kot so npr. lakota, utrujenost, neprespanost, prevelike količine kofeina in alkohola, bolečina ter bolezni. Močne vplive imajo sodobne družbe s kompleksno hierarhičnostjo in odnosi, nezavedno prepričevanje prek tržnih in medijskih mehanizmov, informacijska in čutna prenasičenost, pomanjkanje pozornosti, časa in izurjenosti za zavestno refleksijo, torej številni dejavniki, ki povzročajo sodobni kronični stres in so v osnovi posledica splošne neprilagojenost človeških umskih (moralnih) mehanizmov na sodobno civilizacijsko okolje.
Takšen pogled napeljuje na večjo sprejemljivost in morda tudi upravičenost neposrednih tehnoloških posegov v posameznikovo nevrofiziologijo, v primerjavi s posrednimi pristopi prek javnih politik in družbenih programov, saj bi bili lahko cenejši ter morda lažje izvedljivi in učinkovitejši. Čeprav odpirajo vprašanja o pristnosti in avtonomiji, je mogoče trditi, da bi jih posamezniki lahko uporabili za doseganje želenih osebnih lastnosti s spodbujanjem krepostnega vedenja, 9 kar bi bilo koristno tudi za širšo družbo. Problematična pa bi bila morda možnost nagle odprave “motečega” glasu vesti na poti do instrumentalnega doseganja ciljev posameznika. Večji problemi se pojavljajo, ko gre za poskuse uveljavljanja določene moralnosti od zgoraj navzdol oz. ko zajamejo prepričanja ali vedenje, ki naj bi bilo v domeni izbire posameznika. Tu se je smiselno spomniti, kaj velja za moralno na primer v liberalnih demokracijah v primerjavi z avtoritarnimi ali totalitarnimi režimi, kaj vse je veljalo za (ne)moralno v preteklosti in v drugih kulturah ter kakšno naj bi bilo razmerje med strpnostjo in konformizmom. Iz preteklosti in tudi sedanjosti poznamo primere in poskuse medikalizacije nemoralnih tendenc, na primer homoseksualne usmerjenosti s kemično kastracijo, najbolj distopični načini rabe pa bi bili prikriti ali odkriti poskusi splošnega spodbujanja večje ubogljivosti in pokornosti prebivalstva. Dileme se odpirajo tudi v primerih “upravičene” prisile, pri zločincih in družbeno deviantnih osebah, pri neposrednem spodbujanju moralnih vedenj, ki so koristna ali celo nujna za obstoj družbe na ravni populacije, ter pri tem, kaj je “univerzalno” moralno in koristno na ravni posameznika in družbe, ter kaj je zgolj v interesu določenih skupin.
Končno se je smiselno vprašati, kaj morda lahko izgubimo pri iskanju hitre in lažje poti za krepitev individualne ali družbene moralnosti, ter kakšne nepredvidene družbene učinke lahko imajo spremenjene prakse. Navsezadnje je biomedicinska krepitev moralnosti še vedno v zelo zgodnji fazi razvoja, tako glede razumevanja vpletenih mehanizmov kot glede načinov vplivanja ter njihovih neposrednih dolgoročnih in stranskih učinkov. Končno obstaja precej argumentov za moralno krepitev človeštva, od česar je morda odvisno tudi preživetje in nadaljnji razvoj človeške civilizacije. 10 “Modrost narave” nas ni prilagodila za sodobni svet, a je vseeno ne moremo v celoti zavreči, saj so tudi številne negativne človeške tendence uporabne in koristne v določenih kontekstih, na primer agresivnost v samoobrambi. Kljub tveganjem pa po drugi plati prav tako ne bi smeli že vnaprej zavreči tehnoloških zmožnosti zgolj zato, ker so nove ali “nenaravne”, vsaj ne brez obsežne, poglobljene razprave in nadaljnjega proučevanja. Morda se ustrezna pot v prihodnost nahaja v kombiniranju zmožnosti, tako tradicionalnih, kot so klasični moralni kodeksi, meditacija in prizadevanje za krepostno življenje, kot tehnoloških, 11 seveda z ustreznim premislekom in previdnostjo ter v skladu z osebnimi prepričanji in cilji.
Do nedavnega je bilo največ pozornosti na področju tehnološke krepitve človeških zmožnosti usmerjeno v t.i. krepitev kognitivnih zmožnosti, na primer pozornosti, osredotočenosti, pomnjenja in budnosti (glej npr. Pustovrh, Č. (2014). The neuroenhancement of healthy individuals using tDCS : some ethical, legal and societal aspects. INDECS 12(4): 270-279. Dostopno na http://indecs.eu/2014/indecs2014-pp270-279.pdf). Seveda se zastavlja vprašanje v kolikšni meri so vsi ti sistemi in zmožnosti med seboj prepleteni in povezani. ↩
Young in drugi. (2010). Disruption of the RTPJ withTMS reduces the role of beliefs in moral judgments. PNAS 107(15): 6753–8 ↩
Ruff in drugi. (2013). Changing Social Norm Compliance with Noninvasive Brain Stimulation. Science 342(6157): 482-484. ↩
Knoch in drugi. 2008. Studying the Neurobiology of Social Interaction with tDCS—The Example of Punishing Unfairness. Cerebral Cortex 18(9): 1987-90. ↩
Crockett in drugi. 2010. Serotonin selectively influences moral judgment and behavior through effects on harm aversion. PNAS 107(40): 17433-8. ↩
Schelee in drugi. 2014. Opposing effects of oxytocin on moral judgment in males and females. Hum Brain Mapp 35(12): 6067–76. Oksitocin je bil predlagan tudi kot potencialno sredstvo za krepitev zvestobe v monogamnih partnerskih zvezah. ↩
Terbeck in drugi. 2012. Propranolol reduces implicit negative racial bias. Psychopharmacology (Berl) 222(3): 419-24. ↩
Hysek in drugi. 2014. MDMA enhances emotional empathy and prosocial behavior. Soc Cogn Affect Neurosci 9(11): 1645-52. ↩
Hughes. 2013. Using Neurotechnologies to Develop Virtues. Accountability in Research 20(1): 27-41. ↩
Persson in Savulescu. 2012. Unfit for the Future: The Need for Moral Enhancement. OUP: Oxford. ↩
Obstajajo tudi manj invazivne tehnološke možnosti krepitve umskih zmožnosti, povezanih z moralnostjo, npr. raba nevrofeedbacka ali aplikacij, kot je Headspace. ↩
doc. dr. Toni Pustovrh, univ. dipl. politolog
Fakulteta za družbene vede,
Univerza v Ljubljani