Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Bionični vid
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Vidni sistem je sestavljen iz štirih redov nevronov. Prvi red nevronov v vidni poti so fotoreceptorske celice v mrežnici, drugi red nevronov pa so bipolarne celice mrežnice, ki povezujejo fotoreceptorske celice z ganglijskimi celicami. Ganglijske celice so tretji red nevronov, ki zapustijo mrežnico po vidnem živcu in se v lateralnem genikulatnem jedru preklopijo na četrti red nevronov, ki končajo v vidnem centru v zatilnem delu možganov. Vidna zaznava temelji na pretvorbi svetlobe v električni tok, kar se v naravnem okolju odvija v zunanjih segmentih fotoreceptorjev. V kolikor so le-ti okvarjeni, je naravni električni tok možno nadomestiti z zunanjo električno stimulacijo.
Zunanja električna stimulacija je možna na vseh štirih redovih nevronov. Izbira je odvisna od tega, kateri nevroni so prizadeti zaradi bolezni in kateri so še ohranjeni. Zunanja električna stimulacija sproži pretok električnih tokov, ki povzročijo zaznavo svetlobe, kar imenujemo »fosfeni«1.
Ideja za zunanjo električno stimulacijo mrežnice se je porodila, ker so pri večini prirojenih okvar ali distrofij mrežnice prizadete fotoreceptorske celice, manj pa druge plasti v mrežnici. Tako so nevroni drugega in tretjega reda (bipolarne in ganglijske celice), ob pogoju, da je vidni živec ohranjen, primerni za zunanjo električno stimulacijo. Obstajajo dve vrsti elektrod: prve, subretinalne, se vložijo med fotoreceptorsko plast in retinalni pigmentni epitel. Imenujemo jih subretinalni implant. Druga vrsta elektrod pa se položi na mrežnico z notranje strani ter tako neposredno draži ganglijske celice mrežnice.
Od vseh implantatov v vidni poti so doslej največji uspeh pokazali implantati na mrežnici. Te naprave so bile največkrat testirane pri bolnikih, ki imajo očesno bolezen imenovano retinitis pigmentosa (RP). Ta prizadene fotoreceptorske celice, pri tem pa ganglijske celice mrežnice ostanejo relativno nepoškodovane. Trenutno obstaja sedem večjih tekočih projektov bioničnih implantatov, ki so sredi testiranj. Od teh sta najbolj izpopolnjena dva: Alpha-IMS, Retina Implant AG, Nemčija, je vsajen v kliničnih študijah pri več kot 40 bolnikih2. Leta 2013 je prejel CE dovoljenje za uporabo v Evropski uniji. Pri tem sistemu slika iz okolja neposredno pada na elektronsko tipalo, ki je istočasno tudi dražilni elektrodni implantat vgrajen pod mrežnico. Drugi najbolj izpopolnjen in tudi že komercialno dostopen sistem je Argus II družbe Second Sight (Second Sight, Lausanne, Švica). Pri tem sistemu se slika iz okolja najprej prenese v posebna očala, ki nato oblikujejo vzorec draženja implantiranih elektrod na mrežnici. Sistem je bil doslej vsajen in je v fazi kliničnih preskušanj pri več kot 45 bolnikih v Evropi in Združenih državah Amerike3. Poleg teh dveh naprav so bile razvite še naprave IRIS družbe IMI (Innovative Medical Initiative), ki je bila doslej vsajena pri 20 bolnikih ter sistemi družb Bionic Vision Australia, Boston Retina Implant Project, Nidek Co, Ltd (Nidek Co., Aichi, Japonska) in Stanford fotovoltaična proteza (PRIMA) 4.
V primeru, da je mrežnica popolnoma okvarjena, je možno neposredno dražiti vidni živec. Naprave za stimulacijo vidnega živca temeljijo na predpostavki, da bi s posebnimi obročki okoli vidnega živca neposredno dražili nevrone tretjega reda, ko zapustijo oko in potujejo v možgane. Doslej sta bila s tem sistemom v Belgiji operirana le dva pacienta. Težava, ki jo predstavlja taka stimulacija, je nezmožnost lokalizacije vidnih zaznav in tudi relativno težaven operativni pristop5.
V primeru, da so povsem okvarjeni tudi vidni živci, je možna tudi neposredna stimulacija možganske skorje vidnega centra. To so prvič preizkusili že leta 1967, kjer so ugotovili, da lahko električna stimulacija vidnega sistema povzroči svetlobne zaznavne (fosfene) z zanesljivo lego, obliko in velikostjo; vendar pa je bilo neugodno, da je bil za tovrstno stimulacijo potreben relativno velik kirurški poseg, ob stimulaciji pa so se pojavljale bolečine. Tehnologija ICMS (Intracortical microstimulation) teoretično omogoča manj invazivne pristope in boljšo prostorsko resolucijo6, vendar ti implantati še niso v fazi kliničnih preizkušanj.
Doslej je od skupaj nekaj preko 100 implantiranih naprav povrnilo del uporabnega vida približno eni četrtini bolnikov, medtem ko se je pri nadaljnji polovici povrnilo zaznavanje svetlobe, pri eni četrtini pa implanti niso imeli učinka na vid. Najboljša dosežena vidna ostrina s subretinalnim implantom je bila približno 0,01, kar je nekako primerljivo s štetjem prstov na 3–4 metre. To omogoča zaznavo večjih črk ali predmetov, črt na cesti in orientacijo v prostoru. Pri bolnikih z najboljšimi rezultati so poročali tudi o osnovni zaznavi obrazov7. Kljub temu, da s pomočjo implantatov še ni mogoče videti bolje, je že zaznavanje svetlobe in večjih predmetov bolnikom v veliko pomoč. Upamo lahko, da se bo s tehnološkim napredkom ločljivost povečala.
Dobelle, W.H., & Mladejovsky, M.G. (1974). Phosphenes produced by electrical stimulation of human occipital cortex, and their application to the development of a prosthesis for the blind. Journal of Physiology, 243, 553–576. ↩
Zrenner E. Fighting blindness with microelectronics. Sci Transl Med.( 2013) Nov 6;5(210):210ps16. ↩
Humayun, M.S., Dorn, J.D., da Cruz, L., Dagnelie, G., Sahel, J.A., Stanga, P.E., … Cideciyan, A.V. (2012). Interim results from the international trial of Second Sight’s visual prosthesis. Ophthalmololgy, 119, 779–788. ↩
Guenther, T., Lovell, N.H., & Suaning, G.J. (2012). Bionic vision: System architectures: A review. Expert Review of Medical Devices, 9, 33–48. ↩
Brelen, M.E., Vince, V., Gerard, B., Veraart, C., & Delbeke, J. (2010). Measurement of evoked potentials after electrical stimulation of the human optic nerve. Investigative Ophthalmology & Visual Science, 51, 5351–5355. ↩
Bak, M., Girvin, J.P., Hambrecht, F.T., Kufta, C.V., Loeb, G.E., & Schmidt, E.M. (1990). Visual sensations produced by intracortical microstimulation of the human occipital cortex. Medical & Biological Engineering & Computing, 28, 257–259. ↩
Guerra, S., Stanga, P., Merlini, F., Sahel, J., Mohand-Said, S., daCruz, L., … Greenberg, R. (2013). Detection of human faces by blind patients implanted with the Argus II Retinal Prosthesis System. Presented at the Artificial Vision meeting, August 8–9, 2013, Aachen, Germany. ↩
prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.
Očesna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana