Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Pomočimo prste v socialno percepcijo: ali je vid družaben čut?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Zadnje dni sem mnogim zastavila vprašanje, kateri čuti nas povezujejo. Po tem, ko so namrščili obrvi in se zamišljeno popraskali po bradi, so skoraj vsi najprej navedli sluh ter izpostavili njegovo ključno vlogo pri verbalnem sporazumevanju. Naslednji kandidat je bil tip – intimnost dotika, vzpostavljanje stikov preko rokovanja, objem v slovo. Tudi voh in okus sta prejela nekaj pozornosti, od poučenih komentarjev o povezanosti olfaktorne poti in limbičnega sistema (čustvovanje, spomin), do razglabljanja o dolgi zgodovini ritualov zbliževanja ob deljenju hrane. V primerjavi z ostalimi čuti se zdi vid, pogosto oklican za »vzvišen čut«1, odmaknjen, neoseben, sterilen. Je temu res tako, ali bi ga lahko oklicali za družaben čut?
Če se vprašanja lotimo dobesedno, potem je edini pravi odgovor »Seveda ne!«. Naši čuti sami po sebi niso ne družabni ne nedružabni, podobno kot budilka ni zlobna ali moj stari Golf zvest (čeprav se včasih tako zdi). Tovrsten antropomorfizem je soroden eni od najpogostejših napak pri poročanju o nevroznanstvenih odkritjih – nevroesencializmu, pripisovanju človeških lastnosti možganom (glej 2). Zakaj sem torej namerno zagrešila napako? V nevroznanosti imajo napake pomembno vlogo, saj nas lahko informirajo o delovanju našega spoznavnega sistema. Oglejmo si na primer spodnjo animacijo3 – kaj se v njej dogaja?
Animacija, ki sta jo Heider in Simmel uporabila v sloviti »študiji navideznega obnašanja«
Gre za klasično socialno psihološko študijo, ki sta jo Fritz Heider in Marianne Simmel objavila leta 19444. Čeprav je prikazano zgolj gibanje enostavnih geometrijskih likov, ga je kot takega opisala le ena udeleženka. Preostali so spletli kompleksne zgodbe, v katerih so krog in trikotnika obravnavali kot osebe, jim pripisali želje, namere, osebnostne značilnosti, čustva, celo spol. Liki so skozi antropomorfizem dobili vloge hudoželjnih preganjalcev, prestrašenih prijateljev ali celo mladih ljubimcev na begu. Študijo so v preteklih desetletjih pogosto navajali kot prikaz, da smo ljudje nagnjeni k spontanemu pripisovanju cele vrste značilnosti (atribucij) že najbolj preprostim objektom, ki se samostojno gibljejo. Kaj vse šele pripišemo bolj kompleksnim dražljajem, ki imajo namesto stranic roke in noge, pa tudi svoj par oči in možganskih hemisfer?
Še preden človeku prvič sežemo v roko ali z njim spregovorimo, imamo že oblikovane sodbe o njegovem spolu, starosti, rasni in etnični pripadnosti, privlačnosti, družbenem statusu, pogosto tudi inteligentnosti, prijaznosti, sposobnosti, pripadnosti subkulturam ipd. Medtem ko so ocene starosti, spola in rase razmeroma točne, presojanje o psiholoških konstruktih ni trdno usidrano v resničnosti. Zanimivo pa je, da jih posamezniki na podoben način (napačno) ocenjujejo (npr. inteligentnost ali prijaznost)5. Znotraj socialne psihologije se je izoblikovalo področje socialne percepcije, ki obravnava prav procese oblikovanja vtisov o drugih ter celo vrsto pristranosti, ki jih spremljajo. V zadnjih dveh desetletjih pa se je socialna percepcija razvila tudi kot vplivna veja nevroznanosti, ki je z uporabo novih metod slikanja možganov in elektroencefalografije poglobila naš vpogled v kompleksno obdelavo socialnih dražljajev.
Nova spoznanja se kopičijo iz dneva v dan in nemogoče jih je povzeti v kratkem prispevku, zato ostanimo pri krogcu in trikotnikih. Navkljub desetletjem razvijanja novih paradigm je ta stara animacija še vedno aktualna in (v višji resoluciji) pogosto uporabljena pri spopadanju z raznolikimi raziskovalnimi problemi znotraj socialne percepcije. Prav preprostost likov je ena njenih prednosti – vse atribucije slonijo zgolj na gibanju objektov, ki ga lahko pospešimo, prevrtimo nazaj, razrežemo, zaustavimo. Opomni nas, kako neizmerno bogatejša in kompleksnejša je naša subjektivna percepcija sveta (ljubimca in napadalec, strah in jeza, beg in zasledovanje) od zunanje realnosti (trikotnika in krog).
Nekateri pa gibajočim likom ne pripišejo namer, čustev, želja. Izkazalo se je, da je pripisovanje človeških lastnosti in mentalnih stanj mnogo redkejše pri posameznikih z motnjami avtističnega spektra (MAS)6. Nadalje so paradigmo uporabili pri raziskovanju možganskih področij, ki bi lahko bila živčna podlaga percepcije socialnih interakcij (lateralni fuziformni girus, temporoparietalno stičišče, amigdala, posteriorni cingulatni korteks, temporalna pola in medialni prefrontalni korteks)7 ter poročali o zmanjšani aktivnosti pri posameznikih z MAS. Spet tretja veja raziskav, ki črpa iz študije Heiderja in Simmelove, se osredotoča na delovanje samega vidnega sistema; medtem, ko je tradicionalno veljalo, da gre pri določanju, ali je nekaj živo in ali ima lastne namene, za presojanje dražljajev na višjih ravneh obdelave, novejše študije nakazujejo, da je proces avtomatičen in impliciten ter kot tak umeščen v domeno vidne percepcije in ne kognicije8.
Antropomorfizem pa ni značilen zgolj za družabne geometrijske like; počlovečiti smo sposobni vse od vsakdanjih predmetov do abstraktnih pojmov (npr. »pravica ga je našla«). Tovrstno vživljanje pogosto vodi v boljše razumevanje sveta in predvidevanje dogodkov, včasih pa zgolj v iracionalno obnašanje, kot je prigovarjanje »neubogljivemu« računalniku. Torej, vid sam po sebi ni družaben; oklicati ga za takega pa je odpustna napaka, ki priča o izjemni prilagojenosti našega vidnega sistema za obdelavo socialnih informacij.
Po drugi strani pa – zakaj bi se vprašanja lotevali dobesedno, ko pa smo že zdavnaj pridobili fantastične zmožnosti abstraktnega mišljenja (filogenetsko pred približno 100 000 leti9, ontogenetsko pa okrog sedmega leta starosti10)? Če družabnost vida torej zapopademo z bolj metaforičnega zornega kota, je očitno, da se ne sprašujemo, ali vid redno prireja čajanke, temveč ali nam bogate vidne informacije lahko olajšajo komunikacijo, razumevanje drugih, vživljanje v njihovo kožo in medsebojno sodelovanje (da, da, da in da). Potemtakem vid je družaben čut in naloga socialne percepcije, da razišče mehanizme delovanja in živčno podlago teh kompleksnih procesov.
Jay, M. (1994). Downcast Eyes: The Denigration of Vision in Twentieth-Century French Thought. Berkeley: University of California Press. ↩
Gosar, D. (2014). Odmev nevroznanosti v družbi: Miti, metafore in zmote. eSinapsa, 2014(7). http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2014-7/97/Odmev%20nevroznanosti%20v%20družbi:%20miti,%20metafore%20in%20zmote ↩
Heider and Simmel (1944) animation. (2010, 26. julij). Pridobljeno 5. marca 2015, iz https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=VTNmLt7QX8E ↩
Heider, F. in Simmel, M. (1944). An Experimental Study of Apparent Behavior. The American Journal of Psychology, 57(2), 243–259. ↩
Bruce, V. in Young, A. (2011). Face perception. London: Psychology Press. ↩
Klin, A. (2000). Attributing Social Meaning to Ambiguous Visual Stimuli in Higher-functioning Autism and Asperger Syndrome: The Social Attribution Task. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 41(7), 831–846. ↩
Tavares, P., Lawrence, A. D. in Barnard, P. J. (2008). Paying Attention to Social Meaning: An fMRI Study. Cerebral Cortex, 18(8), 1876–1885. ↩
Scholl, B. J. in Gao, T. (2013). Perceiving Animacy and Intentionality: Visual processing or higher-level judgment? V M. D. Rutherford in V. A. Kuhlmeier (ur.), Social perception: Detection and interpretation of animacy, agency, and intention (str. 197–230). Cambridge, MA: MIT Press. ↩
Tattersall, I. (2008). An Evolutionary Framework for the Acquisition of Symbolic Cognition by Homo sapiens. Comparative Cognition & Behavior Reviews, 3, 99-114. ↩
Piaget, J. (1952). The Origins of Intelligence in Children. New York: International Universities Press. ↩
Hana Hawlina
Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani