Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Sistematični pregled razvoja in uporabe tehnologije spremljanja laboratorijskih glodalcev v domači kletki
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Pri biomedicinskih raziskavah so laboratorijski glodalci pogosto podvrženi testom zunaj domačih kletk za merjenje različnih parametrov. Vendar pa ti kratki testi, izvedeni zunaj domače kletke, ne zajamejo kompleksnosti vedenja v celoti in trpijo zaradi nizke ponovljivosti. Poleg tega lahko ločevanje od družbenih skupin in razlike v laboratorijskih okoljih vplivajo na dobro počutje živali ter kakovost podatkov. Za naslovitev teh pomanjkljivosti raziskovalci zagovarjajo spremljanje živali v domači kletki (angl. home-cage monitoring, HCM), kjer se živali opazuje v njim znanem okolju. Domače kletke morajo izpolnjevati posebna merila, določena s predpisi, ki zagotavljajo prostor, socialne stike in obogatitev okolja. HCM omogoča spremljanje različnih parametrov, vključno z vedenjem, fiziologijo in zunanjim videzom (Slika 1). Za HCM se uporabljajo ročne in avtomatizirane tehnike, kot so sistemi kamer in radiofrekvenčna identifikacija (RFID). Prednosti HCM vključujejo izboljšano kakovost podatkov in dobro počutje živali, saj živali v domačem okolju ostanejo nemotene. Tehnologija se je z leti razvijala in pobude, kot sta projekt TEATIME 1 in projekt Translacijski digitalni biomarkerji 2, so namenjene spodbujanju in napredku sistemov HCM. Z namenom, da bi bolje razumeli zgodovinski razvoj tehnik in aplikacij HCM, smo pripravili sistematični pregledni članek 3, nedavno objavljen pri BMC Biology, pri čemer smo preučili razvoj avtomatizacije za spremljanje vedenjskih, fizioloških in zunanjih parametrov, povezanih z izgledom živali. Cilj je povečati uporabo in razvoj sistemov HCM v biomedicinskih raziskavah.
V sistematičnem preglednem članku 3 smo zajeli 521 referenc iz baz PubMed in Web of Science do februarja 2021, na podlagi katerih smo opazili naraščajoč trend uporabe HCM za testiranje laboratorijski miši in podgan med letoma 1974 in 2020. Zlasti se je povečalo število študij, ki so vključevale živali obeh spolov, raziskovanje specifičnih modelov bolezni, uvedbo novih tehnik HCM in izboljšano avtomatizacijo, ki omogoča spremljanje kompleksnejših parametrov. Opazen je razvoj kontinuiranega spremljanja z daljšim trajanjem bivanja, zlasti v pogojih skupinske nastanitve.
Opredelitev termina spremljanja laboratorijskih glodalcev v domači kletki je bila ključna za naš sistematični pregled. Ključni kriterij za vključitev člankov v analizo je bil omemba domače kletke, ki živalim omogoča stalno nastanitev v njihovi znani družbeni strukturi brez sprememb pri spremljanju, v izogib vplivanju na podatke in ogrožanju dobrega počutja živali. Podrobnejšo definicijo si lahko ogledate na spletni strani projekta TEATIME 3.
Število publikacij, ki spremljajo miši in/ali podgane v njihovih domačih kletkah, se je med letoma 1974 in 2020 povečalo, pri čemer je opažen večji skok v uporabi HCM okoli leta 2005 kar sovpada z uvedbo instrumentalnih testnih kletk, podobnih domači kletki, in poznejšim razvojem domačih kletk s senzorji kapacitivnosti, RFID in/ali video sledenjem. Sistematični pregled je pokazal premik od pretežno prilagojenih sistemov do leta 1990 k večji uporabi komercialnih sistemov od leta 2000, kar kaže na večjo dostopnost in sprejetje HCM-tehnologij. Medtem ko so komercialno dostopni sistemi HCM postali priljubljeni, potreba po stalnem razvoju ostaja in kliče po potencialnih prednostih preglednih, odprtokodnih sistemov, usklajenih z načeli odprte znanosti. Povečan odstotek publikacij HCM skozi čas v primerjavi s splošno letno stopnjo rasti objav v znanosti o življenju še dodatno poudarja vse večji pomen HCM v raziskavah.
Modeli bolezni v analiziranih referencah so bili kategorizirani na podlagi mednarodne klasifikacije ICD-11 (angl. 11th edition of the International Classification of Diseases) (Tabela 1). Najbolj raziskani modeli so vključevali duševne, vedenjske ali nevro-razvojne motnje, bolezni živčnega sistema in endokrine, prehranske ali presnovne bolezni.
Naše ugotovitve so pokazale pomembno pristranskost študij, saj jih večina še vedno uporablja le moški spol, kar je skladno z vzorci, opaženimi na različnih področjih biomedicinskih raziskav. Zadnja leta se kaže naraščajoč trend študij, ki vključujejo oba spola, kar poudarja vse večjo ozaveščenost o pomenu testiranja moškega in ženskega spola v osnovnih raziskovalnih študijah za celovitejše raziskovanje bolezni s spremenljivo razširjenostjo glede na spol. Naš pregled je pokazal, da so kljub naravnim socialnim strukturam miši in podgan v HCM-študijah prevladovale individualne nastanitve (57 %), pri čemer so bili mišji samci pogosto ločeni zaradi težav z agresijo. Vendar pa se je v zadnjih desetletjih nekoliko zmanjšalo število individualnih nastanitev, na kar bi lahko vplival tehnološki napredek, kot so sistemi za spremljanje domače kletke, ki omogočajo skupinsko nastanitev. Medtem ko skupinska nastanitev nudi koristi za pridobivanje individualnih podatkov in zadovoljevanje potreb živali, zahteva skrbno upoštevanje družbene strukture in okoljskih razmer v laboratorijskih okoljih.
V večini analiziranih študij so bili laboratorijski glodalci nameščeni v domačih sistemih za spremljanje kletk za obdobja od 2 dni do 3 mesecev, pri čemer smo pri nekaterih študijah zabeležili pomanjkljivo poročanje o času habituacije na sistem HCM. Pomanjkanje poročanih časov habituacije poudarja pomen skrbne razlage, saj lahko na spremembe vedenjskih in fizioloških parametrov vpliva ne le novo okolje, temveč tudi tehnike rokovanja med menjavo kletk. Sprejetje tehnik HCM, zlasti tistih, ki vključujejo neprekinjen nadzor 24 ur na dan in 7 dni v tednu, je od leta 2000 doživelo vzporedni trend z naraščajočo avtomatizacijo. Ta premik ne ponuja le prednosti zajemanja stabilnih posameznih variacij skozi čas, temveč zagotavlja tudi celovito razumevanje cirkadianih ritmov, kar omogoča izboljšano fenotipizacijo, oceno intervencije in dobro počutje živali. Čeprav avtomatizirani sistemi dopolnjujejo vizualne ročne preglede za dobro počutje živali, pa ne bi smeli nadomestiti pregledov kletk, ki jih izvaja osebje za nego živali, da bi se zmanjšalo tveganje tehničnih napak in morebitnega vpliva eksperimentalnih pristopov na podatke.
Z leti je področje tehnik spremljanja v sistemih HCM napredovalo, pri čemer je ročno vrednotenje vztrajalo kot prevladujoča metoda v različnih obdobjih. Med leti 1974–1980, 1981–1990 in 1991–2000 so prevladovale ročne meritve (71 %, 57 %, 59 %), v obdobju 2001–2010 in 2011–2020 pa so avtomatske meritve postale pogostejše (52 %, 68 %). Vedenjski parametri so bili pogosto ocenjeni z ročnim vrednotenjem in spremljanjem izbranih delov telesa laboratorijske živali; druge tehnike, kot so sledenje na podlagi foto žarkov in RFID, pa so bile uporabljene za analizo lokomotorne aktivnosti, hranjenja, socialnega vedenja ter učenja in spomina. Telemetrija je zabeležila večino fizioloških parametrov, razen telesne teže in ravni hormonov, pri čemer so bile koncentracije hormonov izmerjene z različnimi metodami, kot sta mikrodializa in avtomatizirano vzorčenje krvi. Za analizo nevronske aktivnosti je bila pogosto v uporabi telemetrija, medtem ko je bilo dihanje večinoma ročno ocenjeno. Parametri zunanjega videza so bili običajno ovrednoteni ročno.
Vedenjski, fiziološki parametri in parametri, povezani z videzom, raziskani med letoma 1974 in 2020, so najpogosteje vključevali analizo lokomotorne aktivnosti, hranjenje, socialno vedenje, nenormalno vedenje, izraze obraza, telesno držo ter učenje in spomin. Predvsem pa so se v preteklih letih pojavili novi parametri, kot so tek na kolesu, negovanje, vokalizacija, spanje, prostorske preference, gnezdenje in druga vedenja, povezana z modeliranjem človeških motenj. Med fiziološkimi parametri sta bila srčni utrip in / ali elektrokardiografija dosledno priljubljena v vseh obdobjih, pri čemer je analiza telesne temperature postala pomembna v 1980-ih in se sčasoma povečala, kar je postalo drugi najpogosteje raziskani fiziološki parameter v 2000-ih in 2010-ih. Krvni tlak, dihanje, nevronska aktivnost, telesna teža, elektromiografija in koncentracije hormonov so bili uvedeni na različnih točkah med letoma 1983 in 2017, pri čemer so bili z leti opaženi premiki v priljubljenosti, kot je krvni tlak tretji najbolj priljubljen fiziološki parameter v obdobju 2001–2010, nevronska aktivnost pa je v obdobju 2011–2020 presegla krvni tlak.
Prehod na neinvazivne metode, kot sta sledenje na podlagi žarkov in sledenje vizualnim predmetom, odraža vse večji poudarek na dobrem počutju živali, vse večje sprejemanje več tehnik v študijah HCM pa kaže na vse večjo zmožnost zbiranja različnih parametrov in celovitejšega preučevanja modelov bolezni. V prihodnje se pričakuje, da bo vključitev strojnega učenja dodatno izboljšala obdelavo podatkov, kar bi lahko omogočilo samodejno spremljanje zunanjih parametrov, povezanih z videzom, in prispevalo k napredku tehnologij HCM.
Naš sistematični pregled poudarja pomemben razvoj tehnologij HCM pri miših in podganah, kar kaže povečana uporaba, ki jo omogočajo uporabniku prijaznejši, razširljivi in celovitejši instrumenti. Uporabnost 24-urnih posnetkov in napredek v avtomatizaciji omogočata širjenje uporabe HCM tudi za testiranje drugih živalskih vrst. Medtem ko po meri izdelani sistemi ostajajo, se je razpoložljivost komercialnih rešitev povečala, saj več kot 50% nedavnih študij HCM uporablja komercialne izdelke. Čeprav so ročna opazovanja še vedno ključnega pomena, naš pregledni članek poudarja pojav alternativnih visoko zmogljivih tehnik v HCM sistemih. Prihodnost obljublja kontinuirno neinvazivno spremljanje glodalcev za nevroznanstvene in druge študije, vendar je reševanje izzivov upravljanja podatkov in finančnih vidikov bistveno za široko sprejetje. Kljub oviram pa hiter razvoj metod snemanja in analize kaže na premik raziskovalne paradigme v smeri večjega zanašanja na pristope, ki temeljijo na spremljanju živali v domači kletki.
Kahnau, P., Mieske, P., Wilzopolski, J. et al. A systematic review of the development and application of home cage monitoring in laboratory mice and rats. BMC Biol 21, 256 (2023). ↩
Asist. dr. Maša Čater
Biotehniška fakulteta
Univerza v Ljubljani
Sprejeto: 11.12.2023
Objavljeno:03.01.2024