Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Klinični in raziskovalni preporod razumevanja, diagnosticiranja in zdravljenja funkcionalnih nevroloških motenj
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Funkcionalna nevrološka motnja (FNM) je pogosta motnja na stičišču nevrologije in psihiatrije, ki je ni mogoče razložiti s poškodbo ali povezati s klasično boleznijo centralnega živčnega sistema. 1 2 3 Novejše nevroznanstvene ugotovitve in obsežnejše klinične študije so v zadnjih dveh desetletjih popolnoma spremenile sodobno razumevanje motnje, kar se kaže v izboljšani diagnostiki, širšem repertoarju zdravljenj in novih patofizioloških modelih, ki temeljijo na upoštevanju vpliva individualnih, bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov na mehanizme sprožitve in vzdrževanje motnje. 2 3 4
Za FNM je značilen širok razpon motoričnih, senzoričnih in kognitivnih simptomov, zaradi česar motnjo razvrščamo v pet primarnih podtipov. To so funkcionalne motnje gibanja, za katere so značilni motorični simptomi (tremor, šibkost uda, tiki, trzljaji, motnje hoje), funkcionalni napadi, ki spominjajo na epileptične napade, funkcionalne motnje govora in požiranja, funkcionalna kognitivna motnja ter funkcionalne motnje s senzoričnimi simptomi (funkcionalna vrtoglavica, vizualni simptomi, izguba senzacij in občutek, da določen ud ne pripada telesu). 3 Pacienti s FNM imajo pogosto pridružene tudi nevrološke in psihiatrične motnje, kronično bolečino, utrujenost ter motnje spanja. 2 3
Motnja je zanimanje vzbudila že zgodnjim pionirjem klinične nevroznanosti, vendar je pomanjkanje naprednih nevroznanstvenih metod tistega časa vodilo do prevladujočega poudarka in sprejemanja psiholoških teorij Sigmunda Freuda in Pierra Janeta. 5 6 7 Medtem ko je Janet simptome pojasnjeval s procesom disociacije, kjer se v raznih okoliščinah, vključno s travmo, izolirana ideja (kot je npr. ideja o šibkem udu) utrdi in loči od zavesti, je Freud predlagal, da pacienti travmatične izkušnje potlačijo v nezavedno, te pa se sčasoma, skozi proces ‘konverzije’, začnejo izražati v obliki fizičnih simptomov.6 7 ‘Histerija’, ‘psihogena motnja’, ‘neorganska motnja’, ‘psihosomatska motnja’ in ‘konverzivna motnja’ so tako zgolj nekateri od izrazov, ki so se v preteklosti izmenjaje uporabljali za poimenovanje funkcionalne nevrološke motnje, kar je poleg še vedno prisotne stigme pričelo ustvarjati vrzel med nevrološkimi in psihiatričnimi vidiki motnje. V posodobljeni izdaji diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj DSM-5 je bil zato uveden vzročno nevtralen izraz ‘motnja s funkcionalnimi nevrološkimi simptomi’, s čimer se je odpravilo implicitno sklepanje o psiholoških vzrokih, ki niso vedno prisotni ali vsaj enostavno prepoznavni. Leta 2022 je bil v reviziji DSM-5 izraz ‘konverzijska motnja’ celo umeščen v oklepaj, kar nakazuje na morebitno nekoristnost takšnega označevanja v prihodnosti in pobudo k uveljavljanju perspektive, ki združuje nevrološke in psihiatrične/psihološke razsežnosti motnje, s hkratnim priznavanjem, da se lahko preplet in vpliv teh pri pacientih bistveno razlikuje. 2 8 9 Cilj obravnave je tako upoštevanje širokega prepleta individualnih dejavnikov in načrtovanje prilagojenega, multidisciplinarnega zdravljenja s poudarkom na potencialni reverzibilnosti simptomov, psihoedukaciji in jasnem, neobsojajočem ter empatičnem podajanju diagnoze, ki temelji na prisotnosti pozitivnih kliničnih znakov. 3
Nastajajoča nevroznanstvena paradigma medtem že združuje psihološke (npr. pomen prepričanj) z nevrološkimi vidiki (npr. uravnavanje pozornosti) in FNM opredeljuje kot motnjo možganskega omrežja (iz angl. brain-network disorder) z okvarami na področju pozornosti, 4 uravnavanja in procesiranja čustev, 2 4 10 občutka nadzora nad lastnim gibanjem 11 ter zaznavanja notranjih procesov.4 Aplikativno in kredibilno vrednost nevroznanstvenih ugotovitev lahko denimo opazimo v uspešni uporabi paradoksalnih tehnik odvračanja pozornosti med specialistično fizioterapijo 12 ter pri pogosti uporabi čuječnostnih in prizemljitvenih tehnik v okviru psihološke obravnave.3
Kljub kliničnemu in raziskovalnemu preporodu v 21. stoletju, ustanovitvi multidisiciplinarnega strokovnega združenja FND Society ( www.fndsociety.org) in objavi prvih verodostojnih učbenikov je naše znanje o FNM in razumevanje te motnje, v primerjavi s preostalimi nevropsihiatričnimi motnjami, še vedno pomanjkljivo. 2 3 9 13 14 Razloge lahko pripišemo še vedno obstoječim poskusom odpravljanja stigme, fenotipski in simptomatski heterogenosti motnje ter tudi opaznemu pomanjkanju znanja in možnosti izobraževanja med strokovnimi zdravstvenimi delavci po svetu. 3 14 Prav zaradi tega je bilo pred kratkim ustanovljeno prvo slovensko društvo za funkcionalne nevrološke motnje, FNM (Za)Upanje Slovenija, katerega cilj je združevanje slovenske medicinske, nevrološke, psihološke/psihiatrične, fizioterapevtske in logopedske stroke z namenom ozaveščanja in izobraževanja o FNM v slovenskem prostoru. Če bi vas zanimalo več o možnostih sodelovanja in pomoči pri delu društva ali bi si želeli prebrati več o motnji, vas vabimo, da obiščete spletno stran www.fnmzaupanjeslovenija.com, ki v treh jezikih ponuja številne, na znanosti osnovane informacije o funkcionalnih nevroloških motnjah.
Garcin, B. (2018). Motor functional neurological disorders: An update. Revue Neurologique, 174(4), 203–211. doi:10.1016/j.neurol.2017.11.003 ↩
Gilmour, G. S., Nielsen, G., Teodoro, T., Yogarajah, M., Coebergh, J. A., Dilley, M. D. in Edwards, M. J. (2020). Management of functional neurological disorder. Journal of Neurology, 267, 2164-2172. ↩
Stone, J. in Carson, A. (2015). Functional Neurologic Disorders. CONTINUUM: Lifelong Learning in Neurology, 21, 818–837. doi:10.1212/01.con.0000466669.024 ↩
Cretton, A., Brown, R. J., LaFrance, W. C. in Aybek, S. (2019). What Does Neuroscience Tell Us About the Conversion Model of Functional Neurological Disorders? The Journal of Neuropsychiatry and Clinical Neurosciences, appi.neuropsych. ↩
Charcot, J. M. in Harris, R. (1991). Clinical lectures on diseases of the nervous system. ↩
Breuer, J. in Freud, S. (2009). Studies on hysteria. Hachette UK. ↩
Janet, P. (1907). The major symptoms of hysteria: Fifteen lectures given in the medical school of Harvard University. Macmillan. ↩
American Psychiatric Association (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th edition). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing. ↩
Espay, A. J., Aybek, S., Carson, A., Edwards, M. J., Goldstein, L. H., Hallett, M., … in Morgante, F. (2018). Current Concepts in Diagnosis and Treatment of Functional Neurological Disorders. JAMA Neurology. doi:10.1001/jamaneurol.2018.1264 ↩
Aybek, S., Nicholson, T. R., O’Daly, O., Zelaya, F., Kanaan, R. A. in David, A. S. (2015). Emotion-motion interactions in conversion disorder: an FMRI study. PloS one, 10(4), e0123273. ↩
Maurer, C. W., LaFaver, K., Ameli, R., Epstein, S. A., Hallett, M. in Horovitz, S. G. (2016). Impaired self-agency in functional movement disorders. Neurology, 10.1212/WNL.0000000000002940. doi:10.1212/wnl.0000000000002940 ↩
Nielsen, G. (2016). Physical treatment of functional neurologic disorders. Handbook of clinical neurology, 139, 555-569. ↩
Hallett, M., Stone, J. in Carson, A. (2016). Preface. Functional Neurologic Disorders, ix–x. doi:10.1016/b978-0-12-801772-2.09988-4 ↩
LaFaver, K., LaFrance, W.C., Price, M. E., Rosen, P. B. in Rapaport, M. (2021). Treatment of functional neurological disorder: current state, future directions, and a research agenda. CNS Spectrums, 26(6), 607–613. doi:10.1017/S1092852920002138 ↩
Tanja Goltnik, mag. psihologije
Ustanoviteljica ter zakonita zastopnica FNM (Za)Upanje Slovenija, društva za funkcionalne nevrološke motnje
Sprejeto: 28.06.2024
Objavljeno: 19.07.2024