Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Odmev nevroznanosti v družbi: miti, metafore in zmote
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
»Miti so eden od načinov, kako si je človeška družba poskušala razložiti ustvarjalne sile, naravne pojave in dogodke, na katere ljudje niso mogli vplivati.«1
Od 90ih let minulega stoletja, ki so bila razglašena za »desetletje možganov«, nevroznanost stanovitno prodira v javni diskurz ter pronica v sleherne kotičke naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Nevroznanstvene ugotovitve lahko najdemo tako na straneh Slovenskih Novic2 kot Ameriškega geografskega vestnika3. Pregled javnih tiskanih medijev v angleško govorečem prostoru kaže, da sta se izraza »nevroznanstvenik« oz. »nevroznanost« pred petimi leti v člankih pojavljala kar 31-krat bolj pogosto kot leta 19854. Kaj je tisto, kar je našlo odmev v javnosti? Analiza skoraj 3000 člankov v javnih občilih v zadnjem desetletju kaže, da je najbolj odmevna tema kako ohraniti ali izboljšati delovanje lastnih možganov5. Poleg tega naj bi časopisi najpogosteje poročali o nevroznastvenih odkritjih s področja duševnih motenj, osnovnih spoznavnih sposobnosti ter o morebitnih praktičnih aplikacijah nevroznanstvenih odkritij. Čeprav je spodbudno, da je več kot 80% tovrstnih člankov obarvanih optimistično, skrb vzbuja dejstvo, da kar dve tretjini ne navaja kakršnihkoli omejitev citiranih znanstvenih spoznanj 6. Še redkeje je v poročanju zaslediti kritičnost do uporabljene raziskovalne metodologije (18%) ali pa etičnih vprašanj, ki jih raziskave porajajo (7%).
Ko nevroznanstvena odkritja prehajajo v sfero javnega diskurza gredo skozi prizmo družbenih stališč, vrednot ter predhodno obstoječega znanja. Racine in dr. ugotavljajo, da ob tem prihaja do treh značilnih načinov izkrivljanja znanstvenih ugotovitev.6 Prvi trend, ki je razpoznaven je nevrorealizem. Le-ta predstavlja težnjo, da se določenemu fenomenu nekritično prisoja večja resničnost, objektivnost oz. učinkovitost, kadar ga je moč izmeriti s pomočjo nevroznanstvenih metod. Avtorji v javnih medijih tak način poročanja pogosto uporabijo kot retorično sredstvo, s katerim poudarijo objektivnost in veljavnost nekega družbeno uveljavljenega fenomena (npr. »Doživetja ob srečanju s smrtjo niso srečanja s posmrtnim življenjem ampak električna nevihta umirajočih možganov«)7.
Poročanje o nevroznanosti lahko vključuje tudi zmotno poročanje v obliki nevrolegitimizacije, pri katerem se nevroznanstveni izsledki neutemeljeno uporabljajo kot legitimizacija za osebna ali politična prepričanja. Ob takem poročanju se raziskovalna spoznanja pogosto uporabijo kot retorično sredstvo za utrjevanje stereotipov. Tako lahko npr. v objavi znanega britanskega časopisa preberemo, da izsledki fMRI raziskave o sočasnem opravljanju več nalog sočasno8 dokazujejo, da je za ženske skorajda nemogoče istočasno usklajevati zahteve skrbi za družino in kariero9. Uporaba stigmatizacije in stereotipov v poročanju je po mnenju nekaterih avtorjev še toliko bolj pereča, ko gre za teme, ki se dotikajo spolnosti ali etičnih vprašanj5. V takih objavah je meja »kontrolnimi« ter »kliničnimi« skupinami še posebej ostro zarisana, v njih pa se avtorji pogosto poslužujejo retoričnih fraz, kot so »možgani prestopnikov«, »možgani odvisnikov« oz. »možgani pedofilov«.
Pripisovanje človeških značilnosti možganom predstavlja trejo in morda najbolj utrjeno obliko izkrivljanja nevroznanstvenih podatkov - nevroesencializem. Pojem opisuje izkrivljanje v poročanju, pri katerem se pojem možganov implicitno uporablja kot nadomestilo za bolj celostne pojme kot sta osebnost in identiteta. Pri takem poročanju avtorji običajno pripišejo človeške značilnosti možganom kot npr. »…možgani poskrbijo, da imamo za najbolj verjetne tiste razlage, ki nas predstavljajo v najboljši možni luči«10 ali pa »Možgani lahko preženejo neželene spomine«11. Pripisovanje človeških zmožnosti in značilnosti možganom in drugim naravnim pojavom (t.i. antropomorfizem) ni nov pojav. Ljudje se ga že tisočletja poslužujemo, kadar imamo o nekem pojavu manj predhodnega znanja, kadar je ta pojav za nas pomemben z vidika medosebnih stikov in kadar je njegovo razumevanje in obvladovanje za nas ključno.12 Že od antičnih časov nam pripisovanje človeških značilnosti naravnim pojavom omogoča uporabo našega bogatega znanja o sebi za razumevanje delovanja sveta okoli nas. Še več, eden od očetov sodobne nevroznanosti, Donald Hebb, nas opozarja, da je prav antropomorfizem lahko uporabno orodje tudi za razumevanje kompleksnih zakonitosti živčnega sistema, če ga le uporabimo zavestno in premišljeno.13
Miti, metafore in zmote, ki se oblikujejo ob tolmačenju nevroznanstvenih izsledkov imajo daljnosežne posledice. Raziskave kažejo, da ima nekritično poudarjanje nevrobiološke vzročnosti duševne motnje (npr. motnje pozornosti s pridruženo hiperaktivnostjo) lahko neželene učinke na zdravstveno obravnavo.14 15 Nekritično poudarjanje nevrobiološke osnove namreč vodi do zanemarjanja psihosocialnih intervencij na račun farmakološkega zdravljenja. Vsaj tako daljnosežen pomen ima tolmačenje nevroznanstvenih spoznanj o obstoju svobodne volje. Dve skupini raziskovalcev namreč poročata, da odsotnost prepričanja v svobodno voljo privede do pogostejšega kršenja pravil in več agresivnega vedenja.16 17 Kako torej preprečiti neutemeljene mite, metafore in posledične zmote v razumevanju nevroznanstvenih izsledkov? V nevroznanstvenih krogih bo zagotovo še naprej pomembno gojiti kulturo objektivnega poročanja in izogibanja neupravičenemu senzacionalizmu. Pri tem je lahko v veliko pomoč tudi ustrezna uredniška politika priznanih znanstvenih revij ter financiranje nevroznanosti, ki je čim bolj neodvisno od interesnih konfliktov ter zahtev po praktični aplikacij pridobljenega znanja. Prav tako se zdi priporočljivo, da nevroznanstveniki bolje ozavestijo proces tolmačenja njihovih spoznanj v javnosti. Smiselno bi bilo, da skupaj s kolegi s področja družboslovja razvijejo bolj učinkovite strategije javnega razpravljanja in poročanja o nevroznastvenih spoznanjih.
Posebej pomembno za odpravljanje zmotnih prepričanj osnovanih na nevroznanosti se zdi grajenje mostov med nevroznanostjo, laično javnostjo ter specifičnimi družbenimi skupinami, ki imajo poseben interes za razumevanje pomena nevroznanstvenih odkritij (npr. zakonodajalci, pravosodje, šolstvo…itd.). Stičišče ne morejo biti le javni mediji, temveč morajo biti tudi specifične delovne skupine ter odprti forumi kot je npr. Teden možganov. Ob takem neposrednem stiku s širšo laično in strokovno javnostjo nevroznanost le pridobi, saj si s tem zagotavlja boljši vpogled v načine tolmačenja njenih ugotovitev, bolje pa lahko razume tudi aktualno družbeno problematiko ter tako hitreje prepozna družbene izzive, pri katerih lahko igra pomembno vlogo.
Wikipedia (2014). Mit, prebrano z medmrežja dne 1. 3. 2014. ↩
Anonimno (2014). Ko spimo, imajo možgani veliko čiščenje. Slovenske novice, 6. 2. 2014, prebrano z medmrežja dne 1. 3. 2014. ↩
Lobben, A., Lawrence, M., in Pickett, R. (2014). The Map Effect. Annals of the Association of American Geographers, 104 (1- 2), 96-113. ↩
Reiner, P.B. (2012). The Rise of Neuroessentialism. Oxford Handbooks Online, prebrano z medmrežja dne 1.3. 2014. ↩
O’Connor, C., Rees, G. in Joffe, H. (2012). Neuroscience in the Public Sphere. Neuron, 74(2), 220-226. ↩
Racine, E., Bar-Ilan, O. in Illes, J. (2005). fMRI in the public eye. Nature Review in Neuroscience, 6(2), 159–164. ↩
McCrae, F. (2010). Near-death experiences ‘explained’: Scientists believe it’s the last gasp of a dying brain. The Daily Mail, 30. 5. 2010, prebrano z medmrežja dne 1.3. 2014. ↩
Rubinstein, J.S., Meyer, D.E., and Evans, J.E. (2001). Executive Control of Cognitive Processes in Task Switching. Journal of Experimental Psychology: Human Perception and Performance, 27, 763–797. ↩
Uhlig, R. (2001). Superwoman’s weakness exposed. The Telegraph, 6. 8. 2001, prebrano z medmrežja dne 1. 3. 2014. ↩
Štaudohar, I. (2011). Možgani in mi, kdo v nas se odloča? Sobotna priloga, 12.11.2011, prebrano z medmrežja dne 1.3. 2014. ↩
Cookson, C. (2004) Brain can banish unwanted memories. Financial Times, 9. 1. 2004, 11. ↩
Epley, N., Waytz, A., in Cacioppo, J. T. (2007). On Seeing Human: A Three-Factor Theory of Anthropomorphism. Psychological Review, 114 (4), 864–886. ↩
Hebb, D. O. (1946). Emotion in man and animal: An analysis of the intuitive processes of recognition. Psychological Review, 53, 88–106. ↩
Gonon,F., Bezard, E. in Boraud, T. (2011). Misrepresentation of Neuroscience Data Might Give Rise to Misleading Conclusions in the Media: The Case of Attention Deficit Hyperactivity Disorder. PLoS ONE, 6(1), e14618. ↩
Schmitz, M.F., Filippone, P., in Edelman, E.M. (2003). Social representations of attention deficit/hyperactivity disorder 1988-1997. Culture and Psychology, 9, 383–406 ↩
Baumeister, R.F., Masicampo, E.J., in Dewall, C.N. (2009) Prosocial benefits of feeling free: disbelief in free will increases aggression and reduces helpfulness. Personality and Social Psychology Bulletin, 35, 260-268. ↩
Vohs, K.D. in Schooler, J.W. (2008). The value of believing in free will: encouraging a belief in determinism increases cheating. Psychological Science, 19, 49-54. ↩
asist. mag. David Gosar, unv. dipl. psih.
Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani